Constitutional rights protection claim dismissed because judicial protection was already available in the ongoing administrative proceedings.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the plaintiff's request for constitutional rights protection under Article 157(2) of the Constitution. The plaintiff alleged that the fundamental court failed to examine their proposal for constitutional protection regarding alleged unlawful acts by UNZ officials, thereby violating their constitutional rights. The court ruled that since judicial protection for these rights was already provided within the ongoing administrative proceedings, the condition for invoking Article 157(2) was not met.
Legislator headnote
AI generatedArticle 157(2) of the Constitution; Article 67 of the Administrative Disputes Act; When judicial protection for constitutional rights is already available in another proceeding, a separate claim under Article 157(2) of the Constitution is inadmissible as the prerequisite of absent protection is not fulfilled.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Tožba se zavrže.
[JEDRO]
Sodno varstvo ustavnih pravic, ki naj bi bile kršene v sodnem postopku, je zagotovljeno v tem sodnem postopku. V takem primeru ni mogoče zahtevati še varstva ustavnih pravic v upravnem sporu na podlagi določbe 2. odstavka 157. člena ustave Republike Slovenije.
[OBRAZLOŽITEV]
Tožnik je dne 32.4.1994 vložil pri tem sodišču zahtevo za varstvo ustavnih pravic po 2. odstavku 157. člena ustave Republike Slovenije, v kateri navaja, da je v skladu s 67. členom zakona o upravnih sporih 14.2.1994 pri temeljnem sodišču vložil predlog za varstvo z ustavo zajamčenih pravic in svoboščin zaradi nezakonitega dejanja uradnih oseb UNZ. Čeprav je z zakonom predpisan nujen postopek, njegov predlog ni bil obravnavan, četudi vsebuje vse podatke, pomembne za meritorno odločanje. Zato se je z vlogama z dne 7. in 19. marca 1994 obrnil na predsednika sodišča, z vlogo z dne 2. aprila pa še na Ministrstvo za pravosodje.
Tudi po tem o njegovem predlogu ni bilo odločeno. Ker sodišče z opustitvijo dejanj, ki bi jih moralo opraviti, vložniku odklanja sodno varstvo, do katerega ima pravico, in s tem neposredno krši določbe 22. in 23. člena ustave Republike Slovenije, tožnik, ki mu ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, na podlagi 2. odstavka 157. člena ustave Republike Slovenije predlaga, naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije po izvedenem postopku ugotovi, da je temeljno sodišče kršilo njegove ustavne pravice, in odredi odpravo posledic tega dejanja.
Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:
Ustava Republike Slovenije v 2. odstavku 157. člena določa, da odloča, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, pristojno sodišče v upravnem sporu tudi o zakonitosti posamičnih dejanj in aktov, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika. Tožnik v obravnavanem primeru zahteva sodno varstvo zaradi zatrjevanega posega v ustavni pravici, določeni v 22. in 23. členu ustave Republike Slovenije (Ustava), do katerega naj bi prišlo v sodnem postopku, ki teče pri toženi stranki po tožnikovem predlogu na podlagi 67. člena zakona o upravnih sporih (ZUS, Uradni list SFRJ, št. 4/77 in Uradni list RS, št. 55/92).
Sodno varstvo ustavnih pravic je tožniku zagotovljeno v navedenem sodnem postopku. V primeru, ko je sodno varstvo ustavnih pravic posameznika zagotovljeno v drugem sodnem postopku, pa po mnenju sodišča ni mogoče zahtevati še varstva ustavnih pravic v upravnem sporu na podlagi določbe 2. odstavka 157. člena ustave Republike Slovenije, saj pogoj odsotnosti drugega sodnega varstva tedaj ni izpolnjen. Tožnik za vložitev obravnavane tožbe nima podlage v navedeni ustavni določbi, zato je moralo sodišče tožbo ob smiselni uporabi 2. točke 1. odstavka 30.
člena ZUS zavreči. Sodišče je v skladu s 1.odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) zakon o upravnih sporih smiselno uporabilo kot republiški predpis.