Court dismisses lawsuit against temporary trade ban due to lack of business license under company law.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Začasna prepoved trgovske dejavnosti, ker trgovec nima odločbe po 147. členu zakona o podjetjih.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo z dne 10.2.1992, s katero je tržni inšpektor sklicujoč se na 35. člen zakona o trgovini (ZTRG - Uradni list SFRJ št. 46/90), začasno prepovedal tožeči stranki opravljanje dejavnosti v poslovni enoti, zaradi neizpolnjevanja določb 147. člena zakona o podjetjih (ZP - Uradni list SFRJ št. 77/88, 40/89, 46/90 in 61/90). V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da je tržni inšpektor prve stopnje pri pregledu, ki ga je opravil 5.2.1992, ugotovil, da je poslovna enota tožeče stranke začela z rednim poslovanjem 21.1.1992, preden si je pridobila odločbo po 147. členu zakona o podjetjih. Pritožbene navedbe v zvezi z zapleti okrog izdaje gradbenega dovoljenja in izpadom prometa tožena stranka zavrača kot ugovore, ki ne morejo vplivati na odločitev v tej zadevi.

V tožbi tožeča stranka navaja, da je res pričela s poslovanjem v novozgrajeni poslovni enoti, ker je že 18.12.1991 objekt pregledala komisija za predhodni pregled objekta, ki je ugotovila, da je kljub nekaterim pomanjkljivostim objekt primeren za obratovanje. Ker so vse pomanjkljivosti že odpravljene, pomeni neizdaja odločbe po 147. členu zakona o podjetjih le pritisk nanjo, da bi pristala na neekonomske plačilne pogoje, ki niso bili v naprej dogovorjeni. Meni, da neplačana finančna obveznost ne more biti podlaga za ugotovitev, da niso podani pogoji za opravljanje dejavnosti po 147. členu, zato ni razloga za začasno prepoved opravljanja dejavnosti podjetja. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise, ki se nanašajo na zadevo, na tožbo pa ni posebej odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 147. člena zakona o podjetjih podjetje ne more začeti niti opravljati dejavnosti niti spremeniti pogojev za njeno opravljanje, če pristojni organ ni izdal odločbe, da so izpolnjeni pogoji glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu ter drugi pogoji, predpisani v skladu z zakonom. Navedena določba seveda velja tudi za začetek opravljanja dejavnosti v novozgrajenem objektu. Če začne podjetje opravljati v takem objektu dejavnost prej, predno pristojni organ tako odločbo izda, ravna v nasprotju z navedeno določbo, ki kot pogoj za začetek opravljanja dejavnosti predpisuje, da podjetje prej pridobi odločbo iz 147. člena zakona o podjetjih. Predpisani tehnični in drugi pogoji za opravljanje dejavnosti se torej ugotavljajo v posebnem upravnem postopku, ki se konča z odločbo, ki je pogoj, da sme podjetje začeti opravljati dejavnost.

Izpodbijana odločba je izdana na podlagi 35. člena zakona o trgovini, po kateri organ tržne inšpekcije z odločbo začasno prepove delo trgovcu, ki ne izpolnjuje pogojev, predpisanih za opravljanje dejavnosti. Ker je odločba iz 147. člena zakona o podjetjih pogoj, da sme podjetje začeti opravljati dejavnost, je bil tržni inšpektor prve stopnje upravičen izdati sporni inšpekcijski ukrep, čim je ugotovil, da je tožeča stranka v novi poslovni enoti začela dejavnost opravljati, odločbe iz 147. člena zakona o podjetjih pa ni imela. Da tako dejansko stanje v tem primeru obstoji, niti sporno ni. Tožeča stranka namreč temu ne oporeka, trdi le, da je objekt prej pregledala komisija za predhodni pregled objekta, ki je ugotovila le nebistvene pomanjkljivosti. S takim ugovorom, ki ga je utemeljeno zavrnila že tožena stranka, in z navedbo, da so vse pomanjkljivosti že odpravljene, pa tožeča stranka ne more uspeti, ker v tem inšpekcijskem postopku ni bilo pomembno, zakaj tožeča stranka odločbe iz 147. člena zakona o podjetjih nima in kakšni drugi postopki po predpisih o graditvi objektov še tečejo.

Izpodbijana odločba je po presoji sodišča zakonita. Zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih. Določbe zakona o podjetjih, zakona o trgovini in zakona o upravnih sporih je sodišče uporabilo kot republiške predpise na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS št. 1/91-I).