Administrative court dismisses citizenship claim for non-resident who failed to meet continuous residence requirement under ZDRS.
Legislator summary
AI generatedThe Administrative Court of the Republic of Slovenia dismissed the plaintiff's lawsuit seeking citizenship, ruling that the defendant's administrative decision was lawful. The plaintiff, a citizen of Bosnia and Herzegovina living in Switzerland, argued she met residency requirements through marriage and property ownership, but the court found she did not factually reside in Slovenia. Consequently, the court held that the statutory condition of actual residence was not met, rendering the citizenship application invalid. The decision was based on the strict interpretation of the Citizenship Act, which requires factual residence alongside registered domicile.
Legislator headnote
AI generated1. odstavek 40. člen Zakona o državljanstvu Republike Slovenije; 2. odstavek 42. člen Zakona o upravnih sporih: A citizen of another republic who registered a permanent residence in Slovenia on the day of the independence referendum acquires Slovenian citizenship only if they factually reside in Slovenia and submit an application within six months.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Tožba se zavrne.
[JEDRO]
Tožnica, ki živi v Švici, ne izpolnjuje pogoja po določbi 1. odstavka 40. člena ZDRS.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano odločbo tožena stranka ni ugodila tožničini vlogi za pridobitev državljanstva Republike Slovenije. Ugotovila je, da je tožnica državljanka SR Bosne in Hercegovine, da je že leta 1973 odšla iz BiH v tujino in da živi v Sloveniji. Tako tožnica ne izpolnjuje enega od pogojev 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije, namreč da dejansko ne živi v Sloveniji.
Tožnica v tožbi navaja, da je prijavila stalno prebivališče v Sloveniji, da je poročena s Slovencem in ima dva otroka, kateri so vsi državljani Slovenije. V Sloveniji si je zgradila stanovanjsko hišo, v katero se nameravajo vrniti z začasnega dela.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti vztraja pri navedbah v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena.
Tožba ni utemeljena.
Po določbi 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS - Uradni list RS, št. 1/91-I in 30/91) državljan druge republike, ki je imel na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije dne 23.12.1990 prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in tukaj tudi dejansko živi, pridobi državljanstvo Republike Slovenije, če v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona vloži vlogo pri za notranje zadeve pristojnem upravnem organu občine, na območju katere ima stalno prebivališče. Tožnica je sicer ob plebiscitu imela prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, dejansko pa v Sloveniji ne živi. Zato ne izpolnjuje enega od pogojev, ki jih za pridobitev državljanstva Republike Slovenije izrecno določa 1. odstavek 40. člena citiranega zakona.
Zatrjevane okoliščine o slovenskem državljanstvu moža in otrok ter o zgrajeni hiši v Sloveniji pravno niso pomembne in ne morejo vplivati na sprejeto odločitev.
Izpodbijana odločba je zakonita, zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki se uporablja kot republiški predpis po 1. odstavku 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 1/91-I).