Court allows tax claim that service tax paid cannot be included in turnover for product tax calculation.

Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Republiške uprave za javne prihodke z dne 14.12.1992 odpravi.

[JEDRO]

V primeru, ko je bil obračunan in plačan prometni davek od storitev, moral pa bi biti obračunan in plačan davek od prometa proizvodov, se obračunani davek od storitev ne všteva v osnovo za obračun davka od prometa proizvodov.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Izpostave Republiške uprave za javne prihodke ... z dne 29.6.1992, s katero je bil tožniku odmerjen prometni davek od prometa proizvodov za leto 1991 v skupnem znesku 18.994,00 SIT, s tem, da je bil storniran, obračunan in plačan prometni davek v znesku 2.159,00 SIT, kot ga je napovedal oziroma obračunal tožnik. Tožena stranka v obrazložitvi svoje odločbe navaja, da je bilo v odmernem postopku ugotovljeno, da tožnik za del izdelkov, ki jih je prodal končnim potrošnikom ni obračunal prometnega davka, ampak le prometni davek od vrednosti storitve.

Tožnik v tožbi navaja, da je res obračunal le 10 % prometni davek od dela, ker je menil, da je prometni davek plačal že ob nabavi materiala. Meni, da bi se za obračunani prometni davek od storitev morala znižati osnova za prometni davek od proizvodov in da bi se moralo pri obračunu tega davka upoštevati, da je le-ta zajet v končni ceni, ki jo je dobil od kupca, torej bi morala biti osnova ustrezno nižja. Meni tudi, da prometni davek za davčnega zavezanca dokončno določi občinski organ za družbene prihodke, ne pa inšpektor. Ne strinja se tudi z obračunom zamudnih obresti, ker je obračunani prometni davek v znesku 18.994,00 SIT plačal že 10.7.1992, to je v roku 30 dni po prejemu odločbe, zato meni, da je davek pravočasno plačal. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka je vložila odgovor na tožbo v katerem vztraja pri svoji odločitvi in predlaga zavrnitev tožbe iz razlogov izpodbijane odločbe.

Tožba je utemeljena.

Plačilo prometnega davka za leto 1991 sta urejala zakon o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SFRJ, št. 4/91), ki se je začel uporabljati 1.2.1991 in zakon o posebnem prometnem davku (Uradni list SRS, št. 24/88, 38/89, 37/90, 4/91 in 10/91). Sodišče se strinja s stališčem upravnega organa v izpodbijani odločbi, da gre v obravnavanem primeru za promet proizvodov. Za promet proizvodov se po določbi 5. člena prvo navedenega zakona šteje vsaka prodaja proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo. V obravnavanem primeru so to bili žlebovi in cevi, ki jih je proizvedel (izdelal) tožnik in jih nato prodal končnemu porabniku. Po določbi 4. člena istega zakona se davek od prometa proizvodov plačuje od prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo. Po določbi 12. člena istega zakona je davčna osnova davka od prometa proizvodov prodajna cena proizvoda, ki ne vsebuje davka od prometa proizvodov. Glede na tako določbo po mnenju sodišča v davčno osnovo ne spada "10 % davek na delo", ki ga je obračunaval in zaračunaval tožnik v primerih, ki so zajeti v upravni odločbi. Ker je tožena stranka v izpodbijani odločbi v davčno osnovo vštela tudi ta davek, je tožnikova tožba v tem delu utemeljena, odločba tožene stranke pa nezakonita.

Niso pa sprejemljive oziroma utemeljene ostale tožbene navedbe. Za izdajo odločbe je davčni inšpektor imel pooblastilo v določbi 9. člena zakona o davčni službi (Uradni list RS, št. 14/92), ki velja od 1.4.1992. Zamudne obresti se plačajo za ves čas zamude in ne samo za čas po izteku plačilnega roka določenega v odločbi. Zamuda nastopi, če davek ni plačan do 20. v mesecu za proizvode prodane do 15. v mesecu oziroma do 5. v mesecu za proizvode prodane v preteklem mesecu od 16. do konca meseca (28. in 35. čl. zakona). Glede na citirano določbo 12. člena zakona, ki določa davčno osnovo, ni sprejemljivo tožnikovo stališče, da bi se prodajna cena morala znižati za davek od prometa proizvodov oziroma, da je v prodajni ceni zajet davek od prometa proizvodov.

Glede na navedeno je sodišče na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo. Določbe zakona o upravnih sporih je sodišče skladno z določbo 1. odstavka ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot določbe predpisov Republike Slovenije.