Court allows appeal against administrative decision that improperly returned case instead of deciding on timely appeal.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia allowed the plaintiff's appeal and revoked the defendant's administrative decision. The plaintiff argued the defendant erred by returning the case to the first-instance organ rather than deciding on the timeliness of the appeal itself. The court held that under the Administrative Procedure Act, the second-instance organ must independently verify the timeliness of the appeal and rule on the rejected appeal if the appeal is justified, rather than deferring this determination.
Legislator headnote
AI generated4. odstavek 234. člen Zakona o splošnem upravnem postopku; 2. odstavek 39. člen Zakona o upravnih sporih: The second-instance administrative organ must independently determine the timeliness of an appeal and rule on the rejected appeal if the appeal is justified, rather than returning the case to the first-instance organ for re-examination.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije z dne 26.1.1993.
[JEDRO]
Nepopolna ali zmotno ugotovljena dejstva je možno ugotavljati šele v odločbi, s katero se vsebinsko odloči o zavrženi pritožbi.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odpravila odločbo Sekretariata za upravne zadeve občine z dne 29.10.1992, s katero je prvostopni organ zavrgel pritožbo stanovalcev hiše z dne 27.10.1992 zoper gradbeno dovoljenje z dne 21.9.1992 in zadevo vrnila prvostopnemu organu v ponovni postopek.
V tožbi tožeča stranka navaja, da odločitev tožene stranke ni pravilna, ker je v nasprotju z določbo 4. odstavka 234. člena zakona o splošnem upravnem postopku. Tožena stranka bi bila namreč dolžna odločiti o pritožbi, ne pa vrniti prvostopnemu organu, da ponovno ugotavlja, če je pritožba pravočasna. Zato predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi.
Tožena stranka na tožbo ni odgovorila niti kljub urgenci ni sodišču predložila upravnih spisov, ki se nanašajo na zadevo.
Tožba je utemeljena.
Po določbi 4. odstavka 234. člena zakona o splošnem upravnem postopku ima stranka pravico pritožbe zoper odločbo, s katero je bila pritožba po 2. odstavku istega člena zavržena. Če organ, ki odloča o pritožbi spozna, da je pritožba opravičena, odloči hkrati tudi o zavrženi pritožbi. Glede na tako zakonsko določilo bi torej tožena stranka morala sama preveriti navedbe tožnikov glede pravočasnosti pritožbe, in če bi ugotovila, da je pritožba opravičena hkrati tudi odločiti o zavrženi pritožbi, ne pa, da je zadevo vrnila v preverjanje prvostopnemu organu. Sklicevanje na določbe 242. člena zakona o splošnem upravnem postopku je v konkretnem primeru nepravilno, saj gre samo za ugotavljanje pravočasnosti pritožbe zoper odločbo, s katero se je postopek na prvi stopnji že končal. Nepopolna ali eventuelno zmotno ugotovljena dejstva v postopku na prvi stopnji je možno, kot to določa 242. člen zakona o splošnem upravnem postopku, na primeren način ugotavljati šele v odločbi, s katero se vsebinsko odloči o zavrženi pritožbi.
Ker po mnenju sodišča izpodbijana odločba ni zakonita, jo je sodišče odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih. Določbe zakona o upravnih sporih in zakona o splošnem upravnem postopku je sodišče uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije na podlagi določbe 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).