Administrative court allows appeal against land restitution decision due to unconstitutional valuation rule.

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 11.12.1992 odpravi.

[JEDRO]

Glede na odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U I 72/92 z dne 23.6.1993 (Uradni list RS, št. 42/93) je tudi pri denacionalizaciji gozdov potrebno uporabiti 25. člen ZDen, in ugotoviti, ali se je zaradi izgradnje gozdne poti povečala vrednost vračanih gozdnih parcel. Vrednost podržavljenih oz. vračanih gozdnih parcel je treba ugotavljati skladno s 44. členom ZDen.

[OBRAZLOŽITEV]

Iz upravnih spisov izhaja, da je Sekretariat za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun občine ... z odločbo z dne 1.10.1992 odločil, da Gozdno gospodarstvo ... izroči upravičencu A.K. v odločbi navedene parcele. V odločbi se ugotavlja, da se zavezanec načelno strinja z vrnitvijo, zahteva pa plačilo za izgradnjo cest v znesku 13,174.967,00 SIT. Upravni organ pa meni, da so bile ceste investirane pretežno iz dohodka, ki je bil ustvarjen z gospodarjenjem s temi gozdovi. Investicije so se izvajale skladno z gozdno-gospodarskimi načrti, zato se ta vlaganja po 2. odstavku 9. člena navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja ne ugotavljajo. Tožeča stranka se je zoper to odločbo pritožila in v pritožbi grajala stališče prvostopnega upravnega organa do investicij v ceste ter navajala, da so le-te gradili iz sredstev, ki so jih združevali TOZD-i, in to ne glede na občinski teritorialni princip. Zaradi zgrajenih cest je pravilna razdalja iz 4.000 m skrajšana na 100 m, kar pomeni bistveni prihranek pri stroških gospodarjenja. Tožena stranka je z odločbo z dne 11.12.1992 pritožbo zavrnila kot neutemeljeno iz razlogov prvostopne odločbe. V obrazložitvi dodaja, da je po veljavnem zakonu o gozdovih odpiranje gozdov z gozdnimi cestami dejavnost posebnega družbenega pomena, za katero so se sredstva zagotavljala z zakonom, in to iz družbenih in zasebnih gozdov. Ravno zaradi tega se povečanje vrednosti gozdov ne ugotavlja, če je bilo gospodarjenje z gozdovi v skladu z gozdno-gospodarskimi načrti, za kar v danem primeru naj ne bi bilo dvoma.

Tožeča stranka je 16.1.1993 vložila tožbo zoper odločbo tožene stranke, v kateri predlaga odpravo izpodbijane odločbe. Meni, da bi tožena stranka morala prvostopno odločbo odpraviti zaradi pomanjkljivih podatkov glede vrednosti nepremičnin, ki se vračajo, in zahtevati pojasnilo tožeče stranke, iz katerih virov so bila sredstva za gradnjo gozdnih cest. Za svoje stališče tožena stranka, po mnenju tožeče stranke, ne navaja predpisov, na katerih bi naj temeljilo. Vlaganja v gozdove oziroma konkretne parcele, po mnenju tožeče stranke, bistveno presegajo 50 % vrednosti gozdov.

Tožena stranka je 15.3.1993 vložila odgovor na tožbo, v katerem predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

Izpodbijana upravna odločba temelji na določbi 2. odstavka 9. člena navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oz. premoženja (Uradni list RS, št. 23/92), ki je določala, da se povečanje oziroma zmanjšanje vrednosti podržavljenih gozdov ne ugotavlja, če je bilo z gozdovi od podržavljenja dalje gospodarjeno v skladu z gozdno-gospodarskimi načrti. To določbo je Ustavno sodišče Republike Slovenije s svojo odločbo z dne 23.6.1993 (Uradni list RS, št. 42/93 - ustavna odločba) razveljavilo in odločilo, da ima ta odločitev pravne učinke po 1. in 2. odstavku 414. člena ustave iz leta 1974, kar pomeni, da se neizvršene odločbe, ki temeljijo na razveljavljeni določbi ne morejo izvršiti. Ob taki odločitvi Ustavnega sodišča je tudi v obravnavanem primeru potrebno uporabiti 25. člen zakona o denacionalizaciji, in ugotoviti, ali je tožeča stranka dejansko zgradila gozdne poti kot zatrjuje in koliko se je zaradi teh poti povečala vrednost vračanih nepremičnin (gozdnih parcel). Pri tem sodišče pripominja, da ni nujno, da se je vrednost povečala za vložena sredstva v gozdne poti. Vrednost podržavljenega oziroma vračanega premoženja je treba ugotavljati skladno s 44. členom zakona o denacionalizaciji, upoštevajoč pri tem navedeno odločbo Ustavnega sodišča.

Zaradi navedenega je sodišče na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijano odločbo. To določbo je sodišče smiselno uporabilo kot določbo predpisa Republike Slovenije na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).