Legislator Case Law & Legislation
Sodba U 408/93-6 ECLI:SI:VSRS:1994:U.408.93.6 AI generated

Denationalization claim dismissed because only the original nationalized owner, not heirs or grantees, qualifies under the law.

Case Number Sodba U 408/93-6
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The court dismissed the plaintiff's lawsuit seeking denationalization of a building plot acquired through a gift deed after the original owner's property was nationalized. The plaintiff argued as the legal successor of the deceased original owner that the land should be returned to them. The court ruled that Article 31 of the Denationalization Act strictly limits denationalization rights to the former owner who still holds usage rights, excluding heirs or those who acquired rights via legal transactions.

Legislator headnote

AI generated

31. člen ZDen; 9. člen ZDen: Denationalization of building plots is exclusively granted to the former owner who retains usage rights, excluding heirs or successors who acquired rights through legal acts.

Keywords

AI generated
denationalization building plot usage rights former owner legal successor gift deed property restitution

Cited Legislation

AI generated
31. člen ZDen
Na podržavljenem stavbnem zemljišču, na katerem ima upravičenec pravico uporabe, se vzpostavi lastninska pravica v njegovo korist (31. člen ZDen).
9. člen ZDen
1. odstavek 67. člen ZDen
2. odstavek 125. člen zakona o splošnem upravnem postopku
2. odstavek 42. člen zakona o upravnih sporih
1. odstavek 4. člen ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Po določbi 31. člena ZDen je upravičen vložiti zahtevo za denacionalizacijo stavbnega zemljišča le prejšnji lastnik zemljišča, ki mu je bilo to zemljišče z odločbo podržavljeno in ne njegov dedič ali oseba, ki je pridobila pravico uporabe tega zemljišča s pravnim poslom.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnika proti sklepu Občinskega sekretariata za občo upravo in razvoj krajevnih skupnosti občine ... z dne 24.11.1992, s katerim je bila zavržena njegova zahteva za vrnitev oz. vzpostavitev lastninske pravice na nacionaliziranem zazidanem stavbnem zemljišču parc. št. 109/1, vpisanem v vl.št. 477. V obrazložitvi navaja, da je bilo to zemljišče podržavljeno na podlagi zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč K.M., ki je dne 29.10.1987 umrla. Tožnik je pravico uporabe na navedenem zemljišču pridobil na podlagi darilne pogodbe, skupaj z stavbo, ki stoji na tem zemljišču. Vzpostavitev lastninske pravice na podržavljenem stavbem zemljišču je možna v korist upravičenca, ki ima na njem pravico uporabe (torej prejšnjih lastnikov) in ne tudi njihovih pravnih naslednikov, ki so pravico uporabe pridobili s pravnim poslom (31. člen v zvezi s 3.,4. in 5. členom zakona o denacionalizaciji v nadaljevanju ZDen, Uradni list RS, št. 27/91). Zato ni bilo pogojev za uvedbo postopka in je organ prve stopnje utemeljeno zavrgel njegovo zahtevo na podlagi 2. odstavka 125. člena zakona o splošnem upravnem postopku.

Tožnik v tožbi zahteva odpravo odločbe tožene stranke. Navaja, da je bilo zemljišče, ki je predmet zahteve, njegovi stari materi odvzeto z nacionalizacijskim zakonom in da zato vztraja, da se njemu, ki je njen pravni naslednik, zemljišče vrne v naravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izreku in razlogih izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za denacionalizacijo zazidanega stavbega zemljišča parc.št. 109/1. Ni sporno, da je bilo navedeno zemljišče podržavljeno K.M. na podlagi zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 52/58). Na podlagi darilne pogodbe je pravico uporabe na tem zemljišču pridobil tožnik - vlagatelj zahteve za denacionalizacijo.

Na podržavljenem stavbnem zemljišču, na katerem ima upravičenec pravico uporabe, se vzpostavi lastninska pravica v njegovo korist (31. člen ZDen). Po navedeni določbi ZDen se torej lastninska pravica vzpostavi le na tistih stavbnih zemljiščih, na katerih ima pravico uporabe še vedno upravičenec. Pojem upravičenca v postopku denacionalizacije opredeljuje 9. člen navedenega zakona in to po dveh kriterijih. Prvi kriterij je prvotno lastništvo, to so torej osebe, katerih premoženje je bilo podržavljeno s predpisi oziroma na način določen v ZDen. Drugi kriterij pa je jugoslovansko državljanstvo teh oseb na dan podržavljenja premoženja. Navedene določbe ZDen so torej podlaga za uvedbo postopka denacionalizacije, če ima na podržavljenem stavbnem zemljišču pravico uporabe še vedno prejšnji lastnik. Le v takem primeru se izda odločba o denacionalizaciji, ki se vedno glasi na denacionalizacijskega upravičenca, to je prejšnjega lastnika podržavljenega premoženja (1. odstavek 67. člena ZDen). Tožnik pa to ni, ker je pravico uporabe na prizadetem zemljišču pridobil s pravnim poslom z darilno pogodbo. Lastninjenje stavbnih zemljišč, ki niso več v uporabi prejšnjih lastnikov teh zemljišč, temveč so v uporabi njihovih pravnih naslednikov, bo urejal drug zakon, kot je pravilno pojasnila tožniku tožena stranka v izpodbijani odločbi.

Glede na navedeno je sodišče moralo neutemeljeno tožbo zavrniti na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je sodišče uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).