Administrative court dismisses appeal as laws do not mandate interested parties' participation in zoning consent procedures.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Predpisi ne določajo, da bi v postopku pridobivanja soglasij sodelovale zainteresirane stranke, zato ni kršen postopek, ker niso sodelovale.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbi tožnic zoper odločbo Komiteja za urejanje prostora občine, s katero je ta J.N. izdal lokacijsko dovoljenje z dne 23.6.1992, za spremembo namembnosti poslovnega prostora v gostinsko dejavnost - okrepčevalnico v delu pritličja objekta na parc. št. 119, v skladu z lokacijsko dokumentacijo, ki jo je izdelal LUZ. Tožnici sta v pritožbi navajali, da lastnici objekta ne stanujeta v tej stavbi, da ob ogledu ni bilo pokazano stranišče za stranke in da ni bila opravljena izmera površin, da ni bilo predhodno pridobljeno soglasje Regionalnega zavoda za spomeniško varstvo, da so gradbena dela že izvedena in to nestrokovno, zaradi česar jima je nastala škoda, zato zavračata izdajo lokacijskega dovoljenja. Tožena stranka pa v svoji odločbi, s katero je zavrnila pritožbo navaja, da območje lokacije ureja odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja v občini (Uradni list SRS, št. 13/88), po katerem za območje ... velja program Stare Ljubljane, ki predvideva gostinske storitve, zlasti v pritličju. V postopku so bila dana vsa potrebna soglasja, zato pritožbene navedbe ne morejo ovreči zakonitosti napadene odločbe. Strokovnost gradbenih posegov se bo presojala v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Povrnitev povzročene škode pa je lahko stvar posebnega postopka - pravdnega. Samo opravljanje gostinske dejavnosti ni hrupno, ravnanje in obnašanje gostov pa je stvar organov, ki skrbijo za javni red in mir. Tožena stranka je vse ugovore zavrnila kot neutemeljene.

V tožbi pa tožnici navajata, da je drugostopna odločba šikanozna, da tožnici nista sodelovali pri pridobivanju soglasij za lokacijsko dovoljenje, čeprav sta lastnici sosednje nepremičnine. Za izdajo lokacijskega dovoljenja je premalo, da predpis dopušča gostinsko dejavnost, če bi bilo tako, ne bi bilo potrebno nobenih soglasij, za katera je tudi vprašljivo, če so pridobljena vsa. Gostinska dejavnost in obiskovalci bodo vsekakor ogrožali okolje. Ni jasno, kje bodo sanitarije, saj sanitarna inšpekcija navaja, da bodo v nadstropju hiše, lokacijsko dovoljenje pa, da bodo v pritličju in v podaljšku priročnega skladišča. Med hišama je le 15 do 20 cm debela stena in ob tej steni imata tožnici spalnico. Lokacijsko dovoljenje je bilo izdano v naglici in se pripombe tožnic niso upoštevale. Predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka je 6.7.1993 vložila odgovor na tožbo, v katerem vztraja pri napadeni odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Na tožbo je odgovorila tudi investitorka in navaja, da sta predčasno v ... že bili dve gostilni, tudi v sosednji hiši. V hiši ... so se že od leta 1600 dalje opravljale različne dejavnosti. Vsa potrebna soglasja so pridobljena po legalni poti. Tožnica F.T. pa tudi stanovanjske prostore preureja v poslovne in to brez dovoljenja. F.T. ima spalnico v prvem nadstropju in v sredini hiše, ne pa ob hodniku. A.B. pa ni nikdar živela v ... ... je slepa, hiša je na koncu, zato se promet ne bo povečal in tudi ne bo prekomernega hrupa. Zid med hišama je debel 52 cm, vmesna veža pa je široka 1,80 m in ne 1,30 m. Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za izdajo lokacijskega dovoljenja za preureditev poslovnega prostora v gostinski lokal - okrepčevalnico v delu pritličja (lokal 24 m2, priročno skladišče 8 m2 ter sanitarije za zaposlene), in pomožnem objektu na dvorišču (sanitarije za obiskovalce 6 m2 in skladišče 13 m2), v objektu, na območju, ki ga ureja odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja v občini Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 13/88), kot to pravilno ugotavljata prvostopni in drugostopni upravni organ. Te ugotovitve tožnici tudi ne izpodbijata. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno zaključila, da je v območju urejanja v funkcionalni enoti 1, v kateri stoji hiša ..., dopustna gostinska dejavnost, zlasti v pritličju in da ima investitorka vsa potrebna soglasja. Tožbeni ugovor tožnic, da nista sodelovali pri pridobivanju soglasij za lokacijsko dovoljenje, ne more biti upoštevan, ker predpisi takega sodelovanja zainteresiranih strank ne določajo, zato zavoljo tega postopek ni bil kršen. V zvezi z ugovorom, da ni jasno, kje bodo sanitarije, sodišče pripominja, da je lega sanitarij v lokacijskem dovoljenju določena. Za izdajo lokacijskega dovoljenja tudi ni odločujoča debelina stene med hišama, ker je v lokacijskem dovoljenju določeno, da se zaradi spremembe dejavnosti ne smejo spremeniti dovoljene ravni hrupa in sicer 60 DB podnevi in 45 DB ponoči. V poprejšnjem soglasju sanitarnega inšpektorata pa je tudi določeno, da bo pred izdajo uporabnega dovoljenja akustičnost treba dokazati z meritvami. Vse to bo seveda treba upoštevati pri gradbenem projektu in izvedbi del. Tako je tudi določeno v odloku o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80).

Ob obrazloženem sodišče ugotavlja, da tožbeni ugovori niso utemeljeni, zato je tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki se skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporablja kot predpis Republike Slovenije.