Administrative court dismisses appeal against order to fill construction pit after building permit denial.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Zasutje gradbene jame.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo urbanističnega inšpektorja, s katero je bilo odločeno, da morata tožnik in E.P. na lastne stroške v roku 14 dni po prejemu odločbe zasuti gradbeno jamo tlorisnih dimenzij 12,00 x 6,00 m in globine od 0,30 do 1,00 m na parc. št. 3952/1 ter vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje. Po presoji tožene stranke je tak ukrep inšpektorja prve stopnje, ki temelji na 3. odstavku 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, pravilen in zakonit, ker je bila tožnikova zahteva za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo stanovanjske hiše, vložena na podlagi ustavitvene inšpekcijske odločbe z dne 16.10.1990, zavrnjena z odločbo, ki je pravnomočna. Pritožbene ugovore zavrača in navaja, da tožnik neutemeljeno trdi, da je bil izkop napravljen v kmetijske namene, glede zasutja gradbene jame pa z vidika urbanističnega ukrepa ni pomembno ali bo jama zasuta s kamenjem ali s humusom. Bistveno je, da bo jama zasuta. Ker je v inšpekcijskem postopku nastopala kot investitorica tudi tožnikova žena, je bil po mnenju tožene stranke inšpekcijski ukrep pravilno izrečen tudi njej.

V tožbi tožnik ponavlja pritožbene navedbe, da ga moti, ker je bila odločba prve stopnje izdana tudi njegovi ženi, čeprav ona ni lastnica zemljišča. Navaja, da je lastnik več kot 5000 m2 zemljišča, ki ga obdeluje. Izkopano jamo želi uporabljati za pridelavo humusa za kmetijsko zemljišče. Meni, da bi moralo biti vseeno, ali gre pri izkopu za gradbeno jamo ali za izravnavo bregovitega zemljišča za kmetijske namene. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri svoji odločitvi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločba temelji na določbi 3. odstavka 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN - Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Ur. list RS št. 26/90), po kateri izda organ urbanistične inšpekcije odločbo o odstranitvi objekta in vzpostavitvi prejšnjega stanja, če ugotovi, da se investitor ne ravna po odločbi o ustavitvi gradnje ali če pristojni organ lokacijsko dovoljenje zavrne. Ker je bila v tem primeru tožnikova zahteva za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo stanovanjske hiše na zemljišču s parc.št. 3952/1 pravnomočno zavrnjena, kar ni sporno, je bil inšpektor prve stopnje na tej podlagi upravičen ukrepati in investitorjema naložiti, da izkopano gradbeno jamo zasujeta, kar že samo zase predstavlja tudi vzpostavitev prejšnjega stanja, za kar v primeru, če je izkopana le gradbena jama, v bistvu gre. Tožnik v tožbi ponavlja ugovore, ki jih je navajal že v pritožbi. Ker je nanje pravilno in popolno odgovorila že tožena stranka, sodišče tega ne ponavlja. Zaradi tožbenih ugovorov sodišče pojasnjuje le, da se tožnik zasutju gradbene jame ne more izogniti s sklicevanjem na kmetijsko obdelovanje; s čim bo izkopano gradbeno jamo zasul, pa je itak odvisno od njega samega, če bo oziroma je sledil inšpekcijskemu ukrepu brez izvršbe.

Izpodbijana odločba je po presoji sodišča zakonita. Zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št.1/91-I).