Citizenship denial dismissed due to failure to verify facts and lack of reasoned justification for national security threat.

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za notranje zadeve z dne 8.7.1993.

[JEDRO]

Pred odločitvijo po prostem preudarku je potrebno pravilno in popolno ugotoviti dejansko stanje ter v obrazložitvi odločbe navesti vsa bistvena dejstva in okoliščine ter dokaze, ki utemeljeno kažejo na to, da bi pridobitev državljanstva RS pomenila nevarnost za obrambo države.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožena stranka z izpodbijano odločbo ni ugodila prošnji D.I., državljana Republike Srbije, za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije.

Tožnik v tožbi navaja, da je tožena stranka pomanjkljivo ugotovila dejansko stanje in na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja tudi napačno uporabila materialni predpis. Tožena stranka ga ni soočila z informatorjem oziroma pričo, ki ji je posredovala informacijo, na kateri temelji odločba. Tožena stranka v obrazložitvi odločbe ni pojasnila, v čem bi sprejem tožnika v državljanstvo Republike Slovenije predstavljal nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države. Nikdar ni bil kaznovan, pred osamosvojitvijo Republike Slovenije je bil pet let upokojen, v službi je bil le zastavnik. Vztraja pri tem, da je bil v času osamosvojitve v kasarni na ... le dvakrat, in sicer 25.6.1991, ko je šel k zdravnici in 27.7.1991, ko je zdravnici nesel šopek in se od nje poslovil. Prej v "mirnem času" pa je večkrat obiskal zdravnico zaradi slabega zdravja (rana na dvanajsterniku in visok krvni pritisk). Če je ob tem spregovoril s kom od nekdanjih sodelavcev, je to povsem normalno. Zlonameren je tudi očitek, da je bil v času agresije viden na vseh postojankah TO in na barikadah. V resnici je videl le postojanko v središču Vrhnike in sicer ob priložnosti, ko je prve dni agresije šel po časopis v kiosk. Ob isti priliki je videl tudi barikado na križišču. Srb je le po rojstvu, saj je že s 15 leti odšel iz Srbije. V Sloveniji živi že 35 let, žena je Slovenka prav tako hčerki in vnuki. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri navedeni odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

Po določbi 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDS) ima tožena stranka pravico, da lahko osebi, ki izpolnjuje vse pogoje za pridobitev državljanstva po prvem odstavku navedenega člena, zavrne vlogo za pridobitev državljanstva Republike Slovenije, če bi sprejem take osebe v državljanstvo Republike Slovenije predstavljal nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države, torej, če so podani razlogi iz 8. točke 1. odstavka 10. člena tega zakona.

Tožena stranka v odločbi navaja, da je bila že pred uvedbo postopka za sprejem tožnika v državljanstvo Republike Slovenije opozorjena na njegovo sovražno dejavnost proti Republiki Sloveniji.

Po podatkih tožene stranke in Ministrstva za obrambo, ki so jih posredovali njihovi pooblaščeni predstavniki, je tožnik že v času zasedbe Republiškega štaba TO začel pogosto prihajati v vojašnico, kjer se je sestajal s kapetanom, oficirjem KOS-a JA; tudi v času agresije na RS se je izrazito obveščevalno angažiral za potrebe JA, saj je bil viden na vseh položajih enot TO ter pri vseh postavljenih barikadah; kot eden redkih je v vojašnico lahko prihajal neposredno z osebnim avtomobilom, bil pa je tudi s strani JA predviden, da ob zamenjavi oblasti prevzame občinski oddelek za obrambo.

Tožena stranka tudi navaja, da tožnik ni z nobenim neposrednim dokazom izpodbijal ugotovitev, ki so mu bile predstavljene pri zaslišanju, zato je tožena stranka pri presoji dokazov večjo verodostojnost naklonila podatkom, ki so jih posredovale operativne službe navedenih ministrstev.

Iz spisa ni razvidno, na podlagi katerih dokazov je tožena stranka ugotovila, da bo pri tožniku pridobitev državljanstva Republike Slovenije pomenila nevarnost za obrambo države. Zato je po mnenju sodišča utemeljen tožnikov pomislek, ali je v pravni državi le na podlagi "policijskih" ali drugačnih informacij mogoče odločiti o njegovi prošnji za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. Tožena stranka se v odločbi sklicuje le na podatke operativnih služb Ministrstva za obrambo in tožene stranke, ne, da bi v samem upravnem postopku vse te podatke z izvedbo dokazov preverila. Iz priloženih spisov sicer izhaja, da je tožena stranka zaslišala dva predstavnika Ministrstva za obrambo, vendar, ker sta priči prišli do podatkov posredno, bo tožena stranka morala zaslišati tudi osebe, ki so te podatke neposredno dale. Tožena stranka bi morala, preden je odločila po prostem preudarku, pravilno in popolno ugotoviti dejansko stanje ter v obrazložitvi odločbe navesti vsa bistvena dejstva in okoliščine ter dokaze, ki utemeljeno kažejo na to, da bi tožnikova pridobitev državljanstva Republike Slovenije pomenila nevarnost za obrambo države. V tem primeru pa izpodbijana odločba take vsebine nima. Sami podatki organov za notranje zadeve in organov za obrambo, ki so celo označeni kot zaupni, niso javne listine, ki bi same zase dokazovale tisto, kar je v njih navedeno (164. člen zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP).

Ker torej v izpodbijani odločbi dejansko stanje v bistvenih točkah ni bilo popolno ugotovljeno in so bila kršena pravila postopka, sodišče ne more rešiti spora. Zato je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih (ZUS). Določbe ZUS in ZUP je sodišče uporabilo kot republiške predpise, skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).