Administrative court dismisses appeal against order to stop construction without a zoning permit even if building is already constructed.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Inšpekcijski ukrep ustavitve gradnje je utemeljen tudi v primeru, če je objekt že zgrajen, pa investitor zanj ni pridobil lokacijskega dovoljenja.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo urbanistične inšpekcije Mestne uprave za inšpekcijske službe, s katero je navedeni inšpekcijski organ odločil, da mora tožnik takoj po prejemu odločbe ustaviti gradnjo stanovanjskega objekta v tlorisni izmeri 7,10 x 5,10 m + 6 x 14,50 m + 7,50 x 5,50 m, ki ga gradi na zemljišču parc. št. 1286/4, 1286/11 in 1285/3. Z navedeno odločbo je tudi odločeno, da mora tožnik v roku enega meseca po prejemu odločbe zaprositi za lokacijsko dovoljenje. Tožena stranka se v obrazložitvi izpodbijane odločbe sklicuje na določbo 1. odstavka 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor in navaja, da tožnik za gradnjo stanovanjskega objekta nima lokacijskega dovoljenja. Zato je urbanistični inšpektor utemeljeno odredil ustavitev gradnje in tožniku naložil, da mora zaprositi za lokacijsko dovoljenje. Tožena stranka v zvezi s pritožbenimi ugovori navaja, da je ukrep utemeljen ne glede na to, da je objekt že zgrajen ter da, tožnik zmotno meni, da je s podelitvijo hišne številke in s plačilom raznih prispevkov objekt legaliziran.

Tožnik s tožbo izpodbija navedeno odločbo in navaja, da je bilo v postopku dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, kar je imelo za posledico napačno uporabo zakona. Sporni objekt je star že 25 let. Dela na objektu so bila opravljena le zaradi zavarovanja premoženja pred nastankom večje škode. Dejansko je bila na objektu le obnovljena strešna kritina in izdelana fasada. Navaja še, da si že vrsto let prizadeva legalizirati sporni objekt. Uspel ni zato, ker je bil ustavljen postopek za dodelitev zemljišča parc. št. 1286/3 in parc. št. 1285/2. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločba temelji na določbi 1. odstavka 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90 - ZUN). Po navedeni določbi urbanistični inšpektor, če ugotovi, da investitor gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o priglašenih delih, na območju, kjer je gradnja sicer dovoljena, odredi ustavitev gradnje, dokler investitor ne pridobi lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del. V obravnavanem primeru ni sporno, da tožniku lokacijsko dovoljenje za sporni objekt ni bilo izdano, kar izhaja tudi iz njegovih tožbenih navedb. Že dejstvo, da tožnik za sporni objekt nima lokacijskega dovoljenja, je zadostna podlaga za inšpekcijski ukrep po določbi 1. odstavka 74. člena navedenega zakona. Pavšalni ugovor tožnika, da si že vrsto let prizadeva za legalizacijo objekta, ne more vplivati na drugačno odločitev o stvari. Da bi tožnik vložil popolno in pravilno vlogo za pridobitev lokacijskega dovoljenja za objekt, na katerega se sporni inšpekcijski ukrep nanaša, iz podatkov spisa ne izhaja. Ob tem pa sodišče pripominja, da tudi v primeru, če je tožnik vložil pravilno in popolno vlogo za legalizacijo spornega objekta, odrejeni inšpekcijski ukrep samo zato ni nezakonit. Seveda pa v tem primeru tožnika ne bi mogle zadeti posledice, ki sicer zadenejo investitorja, ki v določenem roku po prejemu odločbe o ustavitvi del ne zaprosi za lokacijsko dovoljenje.

Glede na navedeno je tožba neutemeljena in jo je sodišče zavrnilo na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je sodišče uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).