Administrative court dismisses lawsuit due to missing authorized signatory and non-compliant legal claims.

Tožba se zavrže.

[JEDRO]

Tožba ni bila podpisana od upravičenega podpisnika. Zahtevek ni bil postavljen v skladu z zakonskimi določili.

[OBRAZLOŽITEV]

Z odločbo je tožena stranka kot neutemeljeno zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper delno odločbo Sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano občine. Tožeča stranka je v tožbi predlagala razveljavitev odločbe tožene stranke in da se na parcelnih številkah, ki so predmet vrnitve, vpiše lastninska pravica tožeče stranke. Istočasno je tudi predlagala, da arondacijska odločba po doseženem sporazumu nadomešča kupoprodajno ali menjalno pogodbo.

Sodišče je že z dopisom z dne 16.9.1992 pozvalo tožečo stranko, da predloži pooblastilo za podpisnika tožbe. V dopisu z dne 8.12.1993 pa je tožečo stranko še obvestilo, da je njena tožba nejasna in nepopolna in da je njen tožbeni zahtevek preciziran v nasprotju z zakonom. Tožečo stranko je tudi opozorilo, da še ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, ki se nanaša na podpisnika. Tožečo stranko je pozvalo, da pomanjkljivosti odpravi v roku 15-ih dni, ker bo drugače sodišče tožbo zavrglo na podlagi določb 29. člena ZUS.

Tožbo je treba zavreči.

V 60. členu zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 60/77), ki se v zvezi s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporablja kot republiški predpis, je določeno, da se, kjer ta zakon nima določb o postopku v upravnih sporih, smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku. Zakon o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 57/89, 20/90 in 27/90, ki se prav tako še uporablja v skladu z določbami prej citiranega ustavnega zakona, pa v 2. odstavku 106. člena določa, da morajo vloge biti razumljive in obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnavajo. Predvsem morajo obsegati navedbo sodišča, ime, poklic ter stalno oziroma začasno prebivališče strank, morebitnih njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev, sporni predmet, vsebino izjave in podpis vložnika. Iz tožbe je jasno razvidno, da je ni podpisal direktor oziroma v.d. direktorja, ki je bil po določbi 169. člena zakona o podjetjih, ki je veljal v času vložitve tožbe pristojen za zastopanje oziroma predstavljanje podjetja. Tudi pooblastila, ki je bilo sodišču na poziv sicer predloženo 25.11.1992, ponovno ni podpisal direktor, ampak nekdo drug, za katerega pa ni izkazano, ali je sploh pooblaščen za podpisovanje in zastopanje podjetja ali ne. Prvi odstavek 27. člena zakona o upravnih sporih določa vsebino tožbe. Iz te določbe izhaja, da mora tožnik svojo tožbo na kratko obrazložiti ter predlagati, kako in v čem naj se upravni akt odpravi. Ker tožbeni zahtevek tožeče stranke ni bil postavljen v skladu s tem zakonskim določilom, je sodišče tožečo stranko pozvalo tudi na odpravo te napake.

Tožeča stranka v danem roku ni odgovorila na zahtevo sodišča z dne 8.12.1993, in ni odpravila niti pomanjkljivosti tožbe, ki se nanašajo na podpisnika, niti ni v skladu z zakonskimi določili precizirala tožbenega zahtevka, je bilo treba tožbo zavreči v skladu z določbo 2. odstavka 29. člena zakona o upravnih sporih.