Administrative court dismissed appeal against enforcement seizure of business premises under ZUP Art. 287 and Trade Inspection Act.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Po 287. členu ZUP se izvršba lahko opravi z neposredno prisilitvijo, če je ni bilo mogoče opraviti s sredstvi, ki so določena v 285. in 286. členu ZUP. Ker izvršba po 286. členu ZUP ni bila uspešna, je upravni organ na podlagi 287. člena ZUP in 10. člena zakona o tržni inšpekciji pravilno odločil o pečatenju poslovnih prostorov.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnice zoper sklep tržne inšpekcije Mestne uprave za inšpekcijske službe, s katerim je ta ugotovila, da je odločba z dne 16.9.1992 postala izvršljiva dne 17.11.1992. Prvostopni upravni organ je dovolil izvršbo s prisilnim pečatenjem točilnega pulta, delovnih priprav in gostinskega inventarja ter odločil, da bo pečatenje opravljeno dne 7.4.1993. Tožena stranka je v utemeljitvi izpodbijane odločbe ugotovila, da je kljub vsebini odločbe z dne 16.9.1992 bilo na ogledih 8.12.1992 in 27.1.1993 ugotovljeno, da tožeča stranka še opravlja dejavnost brez ustreznega dovoljenja. S sklepoma z dne 21.12.1992 in 3.2.1993 so bile zagrožene denarne kazni. S sklepom z dne 5.3.1993 je bilo zagroženo pečatenje delovnih sredstev. Tožeča stranka ni prenehala z opravljanjem dejavnosti. Izvršbe s posredno prisilitvijo ni bilo mogoče opraviti, zato se bo opravila izvršba z neposredno prisilo v skladu z 2. odstavkom 10. člena zakona o tržni inšpekciji. Po 280. členu zakona o splošnem upravnem postopku je pritožba v izvršilnem postopku dovoljena samo zaradi razlogov, ki se nanašajo na izvršbo.

V tožbi je tožeča stranka predlagala, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Navajala je, da tožena stranka ne loči med upravnim postopkom in upravnim izvršilnim postopkom. Postopek za upravno izvršbo ni pravilen, pravilen pa je izvršilni naslov. Izvršilni naslov je dejansko izvršljiv, vendar ne v takšni vsebini, kot ugotavlja tožena stranka. Za izvršbo prvostopni upravni organ ni imel izvršilnega naslova. Gre torej za izvršitev v izvršilni, ne pa v upravni zadevi. Zakona o tržni inšpekciji iz leta 1974 ni mogoče uporabiti, ker je zastarel.

Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni posebej odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86, ZUP), ki se na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) uporablja kot republiški predpis, ker ne nasprotuje pravnemu redu v Republiki Sloveniji in ker v ustavnem zakonu ni drugače določeno, ureja izvršbo v 4. delu (270. do 288. člen). Temeljno načelo, ki ga je upoštevati v upravnem izvršilnem postopku je, da je v tem postopku dovoljena samo pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo. Z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje (1. odstavek 280. člena ZUP).

S sklepom z dne 21.12.1992 je upravni organ ugotovil, da je postala odločba z dne 16.9.1992 izvršljiva dne 17.11.1992. Tožeči stranki je naročil, da mora izpolniti obveznosti iz navedene odločbe in ji zagrozil z denarno kaznijo 100.000,00 SIT. S sklepom z dne 3.2.1993 je bilo odločeno, komu je treba plačati denarno kazen v navedenem znesku, v drugem delu izreka pa je bila zagrožena nova denarna kazen v enakem znesku. V sklepu z dne 5.3.1993 je bil določen rok za plačilo denarne kazni, zagroženo pa je bilo, da bo opravljeno pečatenje delovnih sredstev in priprav, če bo tožeča stranka opravljala gostinsko dejavnost brez ustreznega dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa. Iz navedenega postopka izhaja, da izvršba s prisilitvijo po 286. členu ZUP ni bila uspešna. Tožeča stranka je nadaljevala z opravljanjem dejavnosti brez dovoljenja, zato je prvostopni upravni organ na podlagi 287. člena ZUP izdal sklep, s katerim je odločil o pečatenju delovnih sredstev. Odločil je tudi na podlagi 10. člena zakona o tržni inšpekciji (Uradni list SRS, št. 27/74). Po 287. členu ZUP se lahko opravi izvršba z neposredno prisilitvijo, če izvršbe ni bilo mogoče opraviti s sredstvi iz 285. in 286. člena. V 2. odstavku 10. člena zakona o tržni inšpekciji je določeno, da je izvršljivo odločbo tržnega inšpektorja mogoče izvršiti glede na naravo obveznosti z neposredno prisilitvijo, ne da bi bilo potrebno poprej uporabiti izvršilno sredstvo iz 285. člena ZUP. V stvari gre za izvršitev odločbe z dne 16.9.1992, s katero je tržni inšpektor prve stopnje naložil tožeči stranki, da mora takoj po prejemu odločbe prenehati z opravljanjem gostinske dejavnosti, zato ni mogoče sprejeti tožbenega ugovora, da postopek za upravno izvršbo ni bil pravilno izveden. Sodišče ugotavlja, da je prvostopni upravni organ imel pravno podlago za uporabo sredstev, ki so določena v 287. členu ZUP in v 2. odstavku 10. člena zakona o tržni inšpekciji.

Odločitev tožene stranke je zato pravilna in je sodišče na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 60/77, v zvezi z navedeno določbo ustavnega zakona) tožbo zavrnilo.