Legislator Case Law & Legislation
Sodba U 778/93 ECLI:SI:VSRS:1994:U.778.93 AI generated

Administrative court dismisses business extension claim due to lack of written community agreement.

Case Number Sodba U 778/93
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The administrative court dismissed the plaintiff's lawsuit seeking to extend the business hours of a restaurant. The plaintiff argued that the administrative organ could verify community consent via phone, but the court found no such agreement existed. The court ruled that the law requires a written contract with the local community, which the plaintiff failed to provide.

Legislator headnote

AI generated

Article 7, paragraph 12, item 12 of the Business Hours Ordinance; A business extension outside statutory hours requires a written agreement with the local community, and an administrative organ cannot substitute for this requirement by verifying consent through oral means.

Keywords

AI generated
business hours extension local community agreement written contract requirement administrative procedure business license regulation

Cited Legislation

AI generated
Article 7, paragraph 12, item 12 of the Business Hours Ordinance
Article 2, paragraph 42 of the Administrative Disputes Act
Article 1, paragraph 1 of the Constitutional Act on the Fundamental Constitutional Principles of the Independence and Sovereignty of the Republic of Slovenia
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Če okrepčevalnica ni sklenila dogovora za drugačen poslovni čas, kot je določen v občinskem odloku, upravni organ utemeljeno zavrne drugačen poslovni čas, kot je določen v odloku.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnice zoper odločbo Sekretariata za gospodarstvo, družbene dejavnosti in občo upravo občine, ki je zavrnil njeno vlogo za podaljšani poslovni čas okrepčevalnice in ga določil na podlagi 7. alinee 12. člena odloka o poslovnem času (Uradni list RS, št. 11/89), ker je ugotovil, da tožnica ni predložile soglasja krajevne skupnosti. Tožena stranka je izpodbijano odločbo utemeljila s tem, da tožnica ni predložila soglasja krajevne skupnosti in da je predložitev takšnega mnenja dolžnost stranke, ne pa upravnega organa. Volja pristojnega organa je lahko pravno veljavno izražena le v pismeni obliki, ne pa na podlagi ustnih izjav določenih oseb.

V tožbi je tožnica predlagala, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Navajala je, da je pri krajevni skupnosti poskušala dobiti soglasje, vendar so ji pojasnili, da lahko to storijo le na prošnjo oziroma naročilo upravnega organa. Upravni organ je zahteval, da mnenje pridobi tožnica. Upravni organ bi se telefonično lahko prepričal, da krajevna skupnost soglaša s podaljšanim poslovnim časom. Soglasja tožnica ne more pridobiti zaradi šikaniranja soseda, s čemer je kršeno načelo pravičnosti prava, pa tudi dispozitivnosti strank, ker tožnica zaradi enega od sosedov ne more pridobiti soglasja.

Tožena stranka je predlagala, da sodišče tožbo zavrne in poslala upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Poslovni čas gostinskih obratov v mestu Ljubljana ureja odlok o poslovnem času (Uradni list SRS, št. 11/89 - odlok). Okrepčevalnica se nahaja na območju mesta Ljubljana, vendar ne v ožjem središču mesta, ki ga določa 5. točka 7. člena odloka. Poslovni čas je določen v 12. členu odloka. Izven okvirov v odloku določenega poslovnega časa lahko na podlagi 7. alinee 12. člena okrepčevalnica posluje le po dogovoru s krajevno skupnostjo. Ta določba pomeni, da mora dogovor s krajevno skupnostjo skleniti v pismeni obliki okrepčevalnica po njenem zastopniku. Trditev tožnice, da bi moral oziroma da bi lahko pridobil soglasje upravni organ in da bi se o soglasju lahko prepričal s telefonskim razgovorom, je torej v nasprotju z vsebino navedenega člena odloka. Glede na vsebino navedene določbe bi morala tožnica k priglasitvi poslovnega časa, če je želela njegovo podaljšanje, priložiti dogovor s krajevno skupnostjo, česar pa ni storila. Sicer pa dejansko ni sporno, da tožeča stranka s krajevno skupnostjo ni sklenila dogovora o podaljšanju poslovnega časa, zato je tožena stranka pravilno in na podlagi navedenega odloka zavrnila pritožbo tožnice.

Sodišče je zato na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 60/77, v zvezi s 1. odstavkom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne slistine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 1/91-I) tožbo zavrnilo.