Appeal dismissed because individual debt share under joint liability does not exceed the 1 million SIT threshold for review.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the appeal filed by one of the defendants against a final judgment ordering them to pay the plaintiffs. The court determined that the debt was divisible rather than joint, meaning each defendant was liable only for their equal share of approximately 982,213 SIT. Consequently, the individual amount did not meet the statutory threshold of 1 million SIT required to permit a review under Slovenian civil procedure law.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP), drugi odstavek 367. člena; Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR), drugi odstavek 412. člena: In a case of divisible debt with multiple debtors where no specific division is stipulated, the obligation is split equally among them; if the individual share of one debtor does not exceed the monetary threshold for review, the appeal is inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
V primeru, da denarna obveznost ni opredeljena kot nerazdelna obveznost, gre za deljivo obveznost. Če je pri deljivi obveznosti več dolžnikov in ni določena drugačna delitev, se po določbi drugega odstavka 412. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR (glej 1060. člen Obligacijskega zakonika) deli obveznost med njimi na enake dele.
Ker gre za dve tožnici (upnici), teh zneskov glede na določbo drugega odstavka 41. člena ZPP ni mogoče seštevati, posamično pa znesek 982.213 SIT ne presega mejnega zneska za dovoljenost revizije.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je v pretežni meri ugodilo tožbenemu zahtevku in tožencem naložilo, da morajo plačati tožnicama vsaki po 3,928.852 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.6.2005 dalje do plačila ter jima povrniti pravdne stroške v znesku 773.042 SIT, medtem ko je v presežku tožbeni zahtevek zavrnilo.
Pritožbi prvega toženca ter drugega toženca in tretje toženke je sodišče druge stopnje zavrnilo in (v izpodbijanem delu) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Zoper sodbo sodišča druge stopnje je prvi toženec vložil revizijo, v kateri uveljavlja kot revizijski razlog zmotno uporabo materialnega prava in predlaga razveljavitev sodb sodišč obeh stopenj, z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, podredno pa spremembo pravnomočne sodbe v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka.
Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 36/2004 - uradno prečiščeno besedilo) vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.
Revizija ni dovoljena.
Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, ki je v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP). Izrek pravnomočne sodbe določa, da so toženci dolžni plačati tožnicama vsaki po 3,928.852 SIT s pripadki. V izreku sodbe ni določeno, da je podana solidarnost dolžnikov pri plačilu tožnicama prisojenih zneskov. Solidarnost dolžnikov se ne domneva, temveč mora biti izrecno opredeljena v izreku sodbe. V primeru, da denarna obveznost ni opredeljena kot nerazdelna obveznost, gre za deljivo obveznost. Če je pri deljivi obveznosti več dolžnikov in ni določena drugačna delitev, se po določbi drugega odstavka 412. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR (glej 1060. člen Obligacijskega zakonika) deli obveznost med njimi na enake dele. To pomeni, da je po pravnomočni sodbi vsak izmed tožencev dolžan plačati vsaki od obeh tožnic 982.213 SIT.
Revizijo je vložil le en (prvi) toženec, kar pomeni, da je vrednost z njegovo revizijo izpodbijanega dela pravnomočne sodbe dvakrat po 982.213 SIT. Ker gre za dve tožnici (upnici), teh zneskov glede na določbo drugega odstavka 41. člena ZPP ni mogoče seštevati, posamično pa znesek 982.213 SIT ne presega mejnega zneska za dovoljenost revizije. Zato je bilo treba revizijo prvega toženca na podlagi določbe 377. člena ZPP kot nedovoljeno zavreči.