Vrhovno sodišče zavrne predlog za delegacijo, ko pooblaščenec ni odvetnik ali pravniški izpitnik.

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

V postopku po predlogu o določitvi drugega stvarno pristojnega sodišča pred Vrhovnim sodiščem stranke ne more zastopati pooblaščenec, ki ni odvetnik oziroma ki ni izkazal, da je opravil pravniški državni izpit. Nedovoljeni predlog, podan po takem pooblaščencu se zavrže.

[OBRAZLOŽITEV]

V pravdni zadevi Okrajnega sodišča v Kopru P 445/2005 je tožeča stranka predlagala določitev drugega stvarno in krajevno pristojnega sodišča z obrazložitvijo, da je tožeča stranka glede na slabe izkušnje s sodišči z območja Višjega sodišča v Kopru izgubila vsako zaupanje v pravosodje z območja navedenega sodišča.

Predlog ni dovoljen.

Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke določi za postopanje drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so zato podani drugi tehtni razlogi.

Postopek delegacije je poseben postopek, za katerega je pristojno Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Za vse postopke pred Vrhovnih sodiščem, ko ne gre za odločanje o izrednih pravnih sredstvih, in tako tudi za delegacijo, je v tretjem odstavku 87. člena ZPP določeno, da je lahko pooblaščenec stranke samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. V pravdnem postopku pred okrajnim sodiščem zastopa tožnico pooblaščenec, ki ni odvetnik in ki ni izkazal, da je opravil pravniški državni izpit. V postopku po predlogu o določitvi drugega stvarno pristojnega sodišča pred vrhovnim sodiščem torej navedeni pooblaščenec tožnice ne more zastopati. Njegov predlog za delegacijo, ki ga je podal v imenu tožnice, zato glede na tretji odstavek 87. člena ZPP ni dovoljen. Zaradi tega ga je vrhovno sodišče zavrglo.