Court dismisses citizenship claim for non-residents living abroad with only periodic visits to Slovenia.
Legislator summary
AI generatedThe Administrative Court dismissed the applicants' lawsuit challenging the rejection of their citizenship application. Although the applicants owned property in Slovenia and visited monthly, they were employed in Germany and did not reside there. The court ruled that genuine residence requires the majority of life activities to occur in Slovenia, which the applicants could not fulfill while working abroad.
Legislator headnote
AI generated40. člen ZDS; 42. člen ZUP: A person who does not reside in the Republic of Slovenia does not meet the conditions for acquiring Slovenian citizenship under Article 40 of the Citizenship Act.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Tožba se zavrne.
[JEDRO]
Tisti, ki ne živi v Republiki Sloveniji, ne izpolnjuje pogoja za pridobitev slovenskega državljanstva po 1. odstavku 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila vlogo tožnikov za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z utemeljitvijo, da tožnika živita in delata v tujini, v Nemčiji, da torej dejansko ne živita v Republiki Sloveniji,zato ne izpolnjujeta enega izmed pogojev za pridobitev državljanstva po določbi 40.člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije.
Tožnika s tožbo izpodbijata navedeno odločbo. Navajata, da sta sicer res na začasnem delu v Nemčiji, da pa živita v Sloveniji, kjer imata hišo, ki sta jo kupila leta 1979. Tožnika imata tudi 2,75 ha kmetijskega zemljišča. Domov prihajata najmanj enkrat mesečno in postorita, kar je potrebno, v času njune odsotnosti pa nujna dela opravijo sosedi. Predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov njene obrazložitve in še navaja, da sta tožnika odšla na delo v tujino iz Republike Hrvaške in da v Sloveniji nista bila nikoli zaposlena. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno. Tožba ni utemeljena.
V obravnavanem primeru gre za pridobitev državljanstva Republike Slovenije po določbi 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91, 30/91 in 38/92 - ZDS). Na tej pravni podlagi pridobi državljanstvo Republike Slovenije državljan druge republike, ki je imel na dan plebiscita, to je dne 23.12.1990, prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in tukaj tudi dejansko živi. Kumulativno morata biti torej izpolnjena oba predpisana pogoja. Tožnika tako v vlogi kot tudi v tožbi navajata, da sta zaposlena v Nemčiji.
Pravilna je zato ugotovitev tožene stranke, da tožnika dejansko ne živita v Sloveniji, zato z zakonom predpisanega pogoja za pridobitev slovenskega državljanstva ne izpolnjujeta. Na drugačno odločitev o stvari ne morejo vplivati navedbe tožnikov, da imata v Sloveniji hišo in da prihajata v Slovenijo enkrat mesečno na dopust. Pojem dejanskega življenja v Sloveniji je treba razlagati glede na to, kje tožnika opravljata večino svojih življenskih aktivnosti, ki pa jih glede na to, da sta zaposlena v Nemčiji, v Sloveniji niti ne moreta opravljati.
Glede na navedeno je sodišče moralo neutemeljeno tožbo zavrniti na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je sodišče uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).