Legislator Case Law & Legislation
Sodba I Ips 34/93 ECLI:SI:VSRS:1993:I.IPS.34.93 AI generated

Appeal court rejects extraordinary review request based solely on sentencing appropriateness and personal hardship.

Case Number Sodba I Ips 34/93
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the defendant's request for an extraordinary review of a final criminal judgment. The defendant argued that the one-year sentence would ruin his new life, sever ties with his son, and prevent job training and psychiatric treatment. The court ruled that such arguments constitute a challenge to the appropriateness of the penalty, which is not a statutory ground for extraordinary review under Article 427 of the Criminal Procedure Act.

Legislator headnote

AI generated

Article 427 of the Criminal Procedure Act; A request for extraordinary review of a final judgment cannot be based on the perceived inappropriateness of the imposed penalty or personal hardship resulting from its execution.

Keywords

AI generated
extraordinary review final judgment criminal procedure sentencing appropriateness rehabilitation rights supreme court statutory grounds

Cited Legislation

AI generated
Article 427 of the Criminal Procedure Act
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Zahteva obs. za izreden preizkus pravnomočne sodbe se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Zahteve za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni mogoče vložiti zaradi odločbe o kazni.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedenima sodbama je bil obs. spoznan za krivega kaznivih dejanj tatvine po 2. odstavku 165. člena KZ RS, nasilniškega obnašanja po 1. odstavku 222. člena KZ RS, kršitve nedotakljivosti stanovanja po 1. odstavku 71. člena KZ RS, odstranitve ali poškodovanja uradnega pečata ali znamenja po 1. odstavku 222. člena KZ RS, poškodovanja tuje stvari po 1. odstavku 177. člena KZ RS, preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po 3. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 223. člena KZ RS v zvezi z 19. členom KZ SFRJ in 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona Republike Slovenije, kaznivo dejanje tatvine po 1. odstavku 165. člena KZ RS, za katero je bil spoznan za krivega pred sodiščem prve stopnje, pa je sodišče druge stopnje pravno opredelilo po 2. odstavku 165. člena KZ RS. Za omenjena kazniva dejanja mu je sodišče izreklo enotno kazen 1 leta zapora.

Obsojenec je dne 29.1.1993 vložil zahtevo za izreden preizkus pravnomočne sodbe. V njej uveljavlja, da se mu sodba ne zdi verodostojna, ker ruši oziroma spodkupuje vse temelje njegovega novoustvarjenega načina življenja in sedanjega dokaj uspešnega vključevanja v okolico. V primeru izvršitve sodbe obstaja možnost, da bo izgubil novo nastale stike s svojim sinom, onemogočen bo začetek usposabljanja in prilagajanja na delovnem mestu varilca ter ambulantno zdravljenje pri psihiatru.

Obsojenčeva zahteva po svoji vsebini predstavlja izpodbijanje izrečene kazni oziroma graja primernost same kazni. Takšen razlog ni predviden v 427. členu ZKP kot temelj za vložitev zahteve za izreden preizkus pravnomočne sodbe. Obsojenec torej z zahtevo uveljavlja takšen razlog, ki v postopku za omenjeno izredno pravno sredstvo ni predviden. Iz tega razloga je vrhovno sodišče njegovo zahtevo kot neutemeljeno zavrnilo.