Legislator Case Law & Legislation
Sodba U 1133/92-7 ECLI:SI:VSRS:1993:U.1133.92.7 AI generated

Construction permit appeal dismissed because site conditions cannot be challenged in the permit issuance proceeding.

Case Number Sodba U 1133/92-7
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The court dismissed the plaintiff's appeal against the administrative decision rejecting the construction permit application. The plaintiff argued that the building was too large for the site and posed safety risks, claiming neighbors' consent was required despite the law stating otherwise. The court ruled that since the site conditions were already legally finalized in a prior binding proceeding, they cannot be re-examined in the subsequent construction permit process.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o graditvi objektov; Zakon o upravnih sporih: Site conditions established in a binding location permit proceeding cannot be challenged in a subsequent construction permit issuance proceeding.

Keywords

AI generated
construction permit appeal site conditions precedent binding location permit administrative review limitation procedural exhaustion

Cited Legislation

AI generated
2nd paragraph of Article 42 of the Administrative Disputes Act
Article 1, Paragraph 4 of the Constitutional Act on the Implementation of the Fundamental Constitutional Charter

Cited Case Law

AI generated
Supreme Court Judgment U 1133/92-5 of 5 March 1992
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

V postopku za izdajo gradbenega dovoljenja lokacijskih pogojev ni več mogoče izpodbijati

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja občine z dne 25.5.1992, s katero bi bilo dano gradbeno dovoljenje za zgraditev nadomestne stanovanjske hiše na zemljišču parc. št. 86 po projektu, ki ga je aprila 1991 izdelal ... (montažna stanovanjska hiša MH-S 4-40), in podpornega zidu z ograjo (na južni strani parcele ob cesti) po projektu - podporni zid II. V obrazložitvi odločbe tožena stranka ugotavlja, da sta investitorja k zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja predložila vsa z zakonom o graditvi objektov zahtevana dokazila. Glede na pritožbene ugovore pojasnjuje, da se zahteve in ugovori mejašev v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja sicer obravnavajo, vendar se upoštevajo le, če predstavljajo opozorilo na zakonite pogoje (35., 36. in 77. člen zakona o graditvi objektov), ki izražajo javni interes. Soglasja sosedov pa zakon o graditvi objektov ne zahteva. Zavrača vse pritožbene ugovore in navaja, da se nanašajo predvsem na lokacijo objekta, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno, in to tudi v upravnem sporu s sodbo vrhovnega sodišča z dne 5.3.1992. Sicer pa varstvo svojih pravic, če meni, da so kršene, lahko tožnik uveljavlja le pred za to pristojnim temeljnim sodiščem.

V tožbi tožnik navaja, da nista ne organ prve stopnje in ne tožena stranka upoštevala okoliščin, ki jih je podrobno navedel v pritožbi. Meni, da tako velika hiša, ki sta jo investitorja zgradila že pred pravnomočnostjo lokacijskega dovoljenja in tako tudi pred izdajo gradbenega dovoljenja, na tistem zemljišču ne bi smela stati, ker je zemljišče premajhno. Hiša je prevelika, stoji malodane na cesti in takorekoč na sami meji z njegovim zemljiščem; z gradnjo podpornega zidu se lahko zadeva sanira le delno, saj pomeni zanj in njegovo družino potencialno nevarnost, da kdo pade preko več metrov visokega zidu. Meni, da ni točna navedba, da soglasje sosedov za gradnjo po zakonu ni potrebno, vsekakor pa bi se moralo vsaj v tem postopku preprečiti nezakonito ravnanje investitorjev, ne pa njega napotiti na redno sodišče. Predlaga, naj sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri svoji odločitvi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Kolikor tožnik v tožbi ponavlja ugovore, ki jih je uveljavljal v upravnem postopku, sodišče ugotavlja, da je nanje pravilno odgovorila že tožena stranka, zato sodišče tega ne ponavlja. Pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja je tožena stranka pravilno presodila, tožnik pa v tožbi ne navaja ničesar, kar bi moglo vplivati na odločitev v tem upravnem sporu. Navaja le ugovore, ki se vsebinsko nanašajo na lokacijo objekta. Ker je lokacija stvar lokacijskega postopka, pravnomočno lokacijsko dovoljenje pa eden od zakonitih pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja (78. člen zakona o graditvi objektov - Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/89 - ZGO), lokacijskih pogojev ni več mogoče izpodbijati v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja. V tem postopku se le preverja, če je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelan skladno s pogoji lokacijskega dovoljenja (41. člen navedenega zakona). Tega pa, da v tem primeru projekta, po katerih je bilo izdano gradbeno dovoljenje z dne 25.5.1992, ne bi bila skladna s pogoji pravnomočnega lokacijskega dovoljenja št. 351-590/90-5/22 z dne 26.3.1991, tožnik niti ne trdi.

Izpodbijana odločba je po presoji sodišča zakonita. Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).