Court dismisses investor's appeal for continuing construction after a stop order under ZUN. The court ruled the investor's continued building violated the law. The administrative decision to remove the structure was upheld as legally correct.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Če je tožnik - investitor po izdani odločbi o ustavitvi del z gradnjo nadaljeval, so dani pogoji za ukrep po 72. ter 3. odstavku 74. člena ZUN. Urbanistični inšpektor je utemeljeno odločil o odstranitvi objekta in vzpostavitvi prejšnjega stanja.

[OBRAZLOŽITEV]

Urbanistični inšpektor je z odločbo z dne 20.2.1992 na podlagi 72. in 3. odstavka 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor odločil, da mora tožnik v roku deset dni odstraniti stanovanjski objekt tlorisnih izmer 6,6 x 7,8 m, ki stoji na parc. št. 452/6. Odločil je tudi, da mora tožnik vzpostaviti prejšnje stanje. Ugotovil je, da je bilo tožniku z odločbo z dne 13.6.1990 naloženo, da gradnjo ustavi, vendar je z gradnjo nadaljeval, kar je bilo ugotovljeno z ogledom dne 18.2.1992.

V pritožbi zoper odločbo je tožnik navajal, da se z njo ne more strinjati, ker je v izdelavi nov zazidalni načrt za celotno območje krajevne skupnosti. Skupščina občine je razpravljala o zazidalnem načrtu, s čemer naj bi bilo legalizirano celotno območje. Prehitro odločanje v zvezi z gradnjo bi zato bilo v tožnikovo škodo.

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo tožbo zavrnila. Ob razlagi 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor je ugotovila, da tožnik gradnje ni ustavil, temveč jo je nadaljeval. Navedbe v pritožbi, da bi naj bil sprejet nov zazidalni načrt, niso pomembne. Postopek bi bilo dovoljeno ustaviti, če bi bilo izdano lokacijsko dovoljenje, vendar je njegova izdaja bila zavrnjena.

V tožbi je tožnik predlagal, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Navajal je, da je v zvezi z odstranitvijo objekta že sprožil upravni spor in da bi morala tožena stranka počakati do odločitve Vrhovnega sodišča. Pri tem naj bi se upoštevalo tudi dejstvo, po katerem naj bi skupščina že sprejela nov zazidalni načrt.

Tožena stranka je poslala upravne spise in predlagala, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Zoper odločbo, s katero pristojni inšpekcijski organ odredi odstranitev zgradbe in vzpostavitev prejšnjega stanja, je dopustna pritožba po 11., 223. in 224. členu zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86), ki ga je dovoljeno uporabljati v Republiki Sloveniji na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I). Drugostopno odločbo je po 259. členu navedenega zakona dovoljeno izpodbijati v upravnem sporu. Tu obravnavana odločba je samostojna odločba, zoper katero je dopusten upravni spor ne glede na to, da je tožnik tudi zoper druge odločbe začel upravni spor pred tem sodiščem. Zaradi tega tožbeni ugovor, da bi morala tožena stranka počakati do odločitve v drugih upravnih sporih, ni sprejemljiv.

Sodišče tudi sicer ugotavlja, da je odločitev tožene stranke pravno pravilna. Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN - Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in RS, št. 26/90, novela št. 18/93 za ta spor ne velja) v 74. členu določa, kako ravna organ urbanistične inšpekcije, če investitor po tem, ko je odrejena ustavitev gradnje, z gradnjo nadaljuje, oziroma, če je odrejeno, da si pridobi lokacijsko dovoljenje, pa tega ne stori. Sodišče ugotavlja, da je prvostopni upravni organ odločil na podlagi 3. odstavka navedenega člena, saj je iz podatkov upravnega spisa razvidno, da je tožnik z gradnjo nadaljeval, oziroma, da si ni pridobil lokacijskega dovoljenja.

Sodišče je zato po obrazloženem na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 60/77, v zvezi z navedeno določbo ustavnega zakona), tožbo zavrnilo.