Court partially allows appeal on denationalization compensation, ruling airport land as built-up rather than unbuilt.

Reviziji se delno ugodi in se izpodbijani sklep pritožbenega sodišča spremeni tako, da se znesek 17.424,53 EUR, ki je naveden v tretji in četrti točki prvostopenjskega sklepa nadomesti z zneskom 43.561,33 EUR, sicer pa se pritožba in revizija zavrneta.

[JEDRO]

Nobenega dvoma tudi ne more biti, da parcele predstavljajo stavbna zemljišča. Pri reševanju edine relevantne dileme, ali so to nezazidana ali zazidana stavbna zemljišča, pa je odločilno, da je bilo leta 1959 letališče že zgrajeno in zato po naravi stvari ni predstavljalo nezazidanega stavbnega zemljišča, katerega bistvena lastnost je, da je le predvideno za gradnjo (gradbeni objekti pa še niso postavljeni).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je pravnomočno odločilo, da je predlagateljica upravičenka do denacionalizacije nepremičnin ..., glede deleža 1/2. Za navedene nepremičnine je določilo odškodnino v višini 87.122,66 EUR in zavezalo drugo udeleženko, da predlagateljici v treh mesecih izroči obveznice Slovenske odškodninske družbe v nominalni vrednosti 87.122,66 EUR. Stališče prvostopenjskega sodišča je bilo, da je predlagateljica upravičena do odškodnine po kriterijih, ki veljajo za zazidana stavbna zemljišča.

2.Pritožbeno sodišče je delno ugodilo pritožbi druge nasprotne udeleženke tako, da je predlagateljici priznalo odškodnino po kriterijih, ki se uporabljajo za določanje vrednosti komunalno opremljenega nezazidanega stavbnega zemljišča. Upoštevalo je tudi, da je predlagateljica upravičena do denacionalizacije 1/2 navedenih nepremičnin in je zato določilo odškodnino za polovico relevantnih nepremičnin.

3.Predlagateljica je vložila revizijo proti sklepu pritožbenega sodišča v delu, ki se nanaša na znižanje odškodnine v odnosu do tiste, ki jo je določilo prvostopenjsko sodišče. Uveljavljala je revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Revidentka poudarja, da so bile "sporne" parcele že v času podržavljenja v sklopu vzletno pristajalne steze letališča v ..., ki je bilo takrat že zgrajeno in je služilo svojemu namenu. Zato bi bilo treba ta zemljišča šteti za zazidana stavbna zemljišča v skladu z določbami 1. točke tretjega odstavka 11. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih nepremičnin.

4.Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu in vročena nasprotnima udeležencema, ki na revizijo nista odgovorila.

Revizija je delno utemeljena.

5.Vrednost podržavljenega stavbnega zemljišča je administrativno določena in zato ne pridejo v poštev tržne metode ocenjevanja vrednosti zemljišč.

Za določitev relevantne vrednosti je odločilno stanje parcel v letu 1959, ko je bil sklenjen pravni posel(1). S tem v zvezi sta odločilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da so bile parcele že tedaj v sklopu letališča, ki je "enako kot danes" predstavljalo dokončan objekt. Nobenega dvoma tudi ne more biti, da parcele predstavljajo stavbna zemljišča. Pri reševanju edine relevantne dileme, ali so to nezazidana ali zazidana stavbna zemljišča, pa je odločilno, da je bilo leta 1959 letališče že zgrajeno in zato po naravi stvari ni predstavljalo nezazidanega stavbnega zemljišča, katerega bistvena lastnost je, da je le predvideno za gradnjo (gradbeni objekti pa še niso postavljeni). Vrstna razlika (differentia specifica) nezazidanih in zazidanih stavbnih zemljišč namreč ni odgovor na vprašanje, ali je bila na zemljišču postavljena stavba v klasičnem smislu (prostor s stenami in streho), temveč ali je bil dosežen finalni namen zemljišča. V našem primeru se je to zgodilo takrat, ko je bilo na parcelah vzpostavljeno letališče. Enak princip kategorizacije je Vrhovno sodišče že uporabilo s stališčem, da predstavlja zazidano stavbno zemljišče na primer urejeno parkirišče(2) in park(3). Predmet denacionalizacije so torej zazidana stavbna zemljišča.

6.Revizijsko sodišče je pri izračunu ustrezne odškodnine za zemljišča uporabilo kriterije za določanje vrednosti zazidanega stavbnega zemljišča (13. člen Navodil o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja - U. l. RS št. 23/92). Pri tem je upoštevalo pravilno ugotovitev pritožbenega sodišča, da je predlagateljica upravičena le do 1/2 vrednosti podržavljenega premoženja.

7.Revizijsko sodišče je delno ugodilo reviziji na podlagi prvega odstavka 380. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, delna zavrnitev revizije pa ima podlago v 378. členu ZPP. Navedeni določbi ZPP sta bili uporabljeni v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku.

Op. št. (1): Primerjaj določbe prvega odstavka 44. člena Zakona o denacionalizaciji - ZDen. Op. št. (2): Primerjaj odločbo I Up 1103/2005 z dne 24.5.2007.Op. št. (3): Primerjaj odločbo I Up 128/2004 z dne 26.1.2004.