Citizenship denied to BiH national living in Germany due to lack of actual residence in Slovenia.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the citizenship claim filed by a Bosnian-Herzegovinian national residing in Germany. Although the applicant argued she maintained ties to Slovenia through property and family, the court found she failed to meet the statutory requirement of actual residence. The court ruled that citizenship under Article 40(1) of the Citizenship Act requires both registered residence and actual living in Slovenia, which the applicant did not satisfy.
Legislator headnote
AI generatedArticle 40(1) of the Citizenship Act; Article 42(2) of the Administrative Disputes Act: Citizenship under Article 40(1) of the Citizenship Act requires both registered residence and actual residence in Slovenia; actual residence is established only where the applicant primarily satisfies their life needs.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Tožba se zavrne.
[JEDRO]
Tožnica je na začasnem delu v Nemčiji, kjer dejansko živi.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano odločbo tožena stranka ni ugodila prošnji tožnice, državljanke BiH, za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. Ugotovila je, da tožnica živi v Nemčiji in tako ne izpolnjuje enega temeljnih pogojev za pridobitev državljanstva po prvem odstavku 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije.
Tožnica v tožbi navaja, da je stalno prijavljena v Sloveniji in ima skupaj z možem slovenskim državljanom nepremično premoženje v Sloveniji. Z možem sta na začasnem delu v tujini. Njuna dva otroka sta slovenska državljana. V Nemčiji prebiva začasno na podlagi moževega dovoljenja za delo. Predlaga, da se tožbi ugodi in ji prizna državljanstvo Republike Slovenije.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je tožnica odšla v ZRN že leta 1969 neposredno iz Bosne in Hercegovine. Živi v ZRN, kjer dejansko in v pretežni meri zadovoljuje svoje potrebe kot tudi potrebe svoje družine. Predlaga, da se tožba zavrne.
Tožba ni utemeljena.
Po določbi 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I in 38/92 - ZDS) državljan druge republike pridobi državljanstvo Republike Slovenije, če je imel na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije dne 23. decembra 1990 prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in tukaj tudi dejansko živi. Tožnica nedvomno izpolnjuje prvi pogoj, drugega pa ne, saj dejansko ne živi v Sloveniji. Kraj dejanskega življenja je lahko le kraj, v katerem prizadeti dejansko v pretežni meri zadovoljuje svoje življenjske potrebe. Te potrebe pa tožnica v pretežni meri zadovoljuje v ZRN. Ker zakon pridobitev državljanstva po prvem odstavku 40. člena veže na pogoj dejanskega življenja v Sloveniji, tega pogoja pa tožnica tudi po oceni sodišča ne izpolnjuje, je pravilen zaključek tožene stranke, da na tej pravni podlagi tožnica ne more pridobiti državljanstva Republike Slovenije.
Dejstvo, da je tožnica skupaj z možem zgradila v Sloveniji stanovanjsko hišo ter da so mož in oba otroka slovenski državljani, na odločitev ne more vplivati, saj zakon pridobitev državljanstva ne navezuje na navedene okoliščine.
Izpodbijana odločba je zakonita, zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki se uporablja kot republiški predpis po določbi 1. odst. 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).