Court dismisses lawsuit against trade inspector's ban on business without a trade license.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the plaintiff's appeal against a trade inspector's order prohibiting her from operating a hospitality business without a trade license. The plaintiff argued that her request for a license had not been formally rejected and that she operated in good faith for four years, while the defendant maintained the ban was legally required under the Trade Inspection Act. The court ruled that the inspector's decision was valid because the core fact—that the plaintiff lacked a license while operating—remained true regardless of procedural delays or good faith.
Legislator headnote
AI generatedZakon o tržni inšpekciji 2. odstavek 4. člen; Če se gospodarska dejavnost izvaja brez ustreznega dovoljenja, je tržni inšpektor upravičen k izdaji odločbe o prepovedi dejavnosti.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Tožba se zavrne.
[JEDRO]
Če se opravlja gospodarska dejavnost brez obrtnega dovoljenja, izda tržni inšpektor odločbo o prepovedi dejavnosti.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo z dne 15.5.1992, s katero je tržni inšpektor tožnici prepovedal opravljanje gostinske dejavnosti v lokalu "B.", ker za opravljanje takšne dejavnosti nima obrtnega dovoljenja. Po mnenju tožene stranke je odločba prve stopnje pravilna in zakonita ter temelji na 2. odstavku 4. člena zakona o tržni inšpekciji (Ur.l. SRS, št. 27/74). Ko zavrača pritožbene navedbe tožena stranka navaja podatke o poteku postopkov za izdajo obrtnega dovoljenja. Med drugim navaja, da tožnica tudi začasnega obrtnega dovoljenja nima, ker je bilo začasno obrtno dovoljenje na podlagi sodbe vrhovnega sodišča odpravljeno z odločbo Republiškega sekretariata za turizem in gostinstvo z dne 26.9.1991.
V tožbi tožnica uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in navaja, da je bilo izdano stalno obrtno dovoljenje 11.7.1990. Čeprav je bilo na pritožbo zainteresirane stranke odpravljeno in zadeva vrnjena v ponovni postopek organu prve stopnje, ki je postopek prekinil do izdaje lokacijskega in gradbenega dovoljenja, meni, da bi morala tožena stranka upoštevati, da njena zahteva za izdajo obrtnega dovoljenja doslej ni bila zavrnjena. Ker je lokacijsko dovoljenje že dobila, je predlagala nadaljevanje postopka za izdajo obrtnega dovoljenja. Navaja, da v preurejenih prostorih dejansko v dobri veri že skoraj 4 leta opravlja dejavnost, ki je edini vir njene eksistence, problemi pa so nastali samo zaradi šikaniranja s strani soseda. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.
Tožena stranka je sodišču predložila fotokopije upravnih spisov, na tožbo pa ni posebej odgovorila.
Tožba ni utemeljena.
Če se opravlja gospodarska dejavnost brez ustreznega dovoljenja, izda tržni inšpektor odločbo, s katero prepove tako dejavnost. To določbo vsebuje zakon o tržni inšpekciji (ZTI) v 2. odstavku 4. člena in na njej temelji izpodbijana odločba, ki ugotavlja, da tožnica opravlja brez obrtnega dovoljenja gostinsko dejavnost v preurejenih prostorih hiše. Da je tako dejansko stanje ob izdaji inšpekcijske odločbe prve stopnje obstajalo, v tem primeru niti sporno ni; tožnica mu ne oporeka, ampak se sklicuje na okoliščine, ki za odločbo, ki temelji na določbi 2. odstavka 4. člena zakona o tržni inšpekciji niso bistvene. Ni namreč bistveno, zakaj je bilo obrtno dovoljenje v pritožbenem postopku odpravljeno in da doslej zahteva za izdajo obrtnega dovoljenja ni bila zavrnjena; bistveno je, da ob izdaji inšpekcijskega ukrepa tožnica obrtnega dovoljenja ni imela, gostinsko dejavnost pa je opravljala. Na tako dejansko stanje je bila določba 2. odstavka 4. člena zakona o tržni inšpekciji pravilno uporabljena. Izpodbijana odločba je po presoji sodišča zakonita. Zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).