Citizenship acquisition denied because permanent residence was not declared on the required date.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the plaintiff's lawsuit challenging the rejection of their citizenship application. The plaintiff argued they had lived in Slovenia since 1985 and formally registered their permanent residence in November 1990, claiming the delay was due to work restrictions. The court ruled that the statutory requirement for citizenship under Article 40 of the Citizenship Act was strictly met only if permanent residence was declared by December 23, 1990, regardless of the reasons for the delay.
Legislator headnote
AI generatedArticle 40 paragraph 1 of the Citizenship Act; Article 42 paragraph 2 of the Administrative Disputes Act; A citizen of another republic acquires Slovenian citizenship by declaring permanent residence in Slovenia on December 23, 1990, and residing there, with no exceptions for late declaration.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Tožba se zavrne.
[JEDRO]
Ni izpolnjen pogoj prijavljenega stalnega prebivališča na dan 23.12.1990.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo vlogo za pridobitev državljanstva Republike Slovenije na podlagi 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Ur.list RS št. 1/91-I in 30/91-I), ker je ugotovila, da je tožnik stalno prebivališče prijavil v Sloveniji 3.1.1991 iz B. (BIH), zaradi česar ni izpolnjen eden od pogojev za pridobitev državljanstva na navedeni pravni podlagi.
V tožbi tožnik navaja, da živi v P. že od leta 1985. Ta kraj si je izbral za stalno prebivališče, kar je ključna okoliščina za določitev domicila. Meni, da ima prijava le formalen in deklaratoren značaj. Zaposlen je pri slovenskem podjetju. Od delodajalca je dobil v P. stanovanje, v katerega se je vselil 18.11.1990. Ker pa takrat zaradi narave dela ni mogel dobiti dopusta in se v Z. (BIH) odjaviti, je to lahko storil šele 27.12.1990 in se prvi delovni dan po novoletnih praznikih za stalno prijavil v P. Meni, da izpolnjuje vse pogoje za pridobitev državljanstva na podlagi 40. člena zakona o državljanstvu RS in predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.
V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri svoji odločitvi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.
Tožba ni utemeljena.
V stvari gre za pridobitev državljanstva na podlagi 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDS), po katerem pridobi slovensko državljanstvo državljan druge republike, ki je imel na dan plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije dne 23.12.1990 prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji in tukaj tudi dejansko živi, če vloži vlogo za pridobitev državljanstva v šestih mesecih od uveljavitve zakone. Če katerikoli od navedenih pogojev ni izpolnjen, državljanstva Republike Slovenije na tej pravni podlagi ni mogoče pridobiti. Pri tem niti ni pomembno, zakaj posamezni pogoj ni podan. Zato se tožnik neutemeljeno sklicuje na objektivne okoliščine, zaradi katerih ni imel prijavljenega stalnega prebivališča v Sloveniji na dan 23.12.1990.
Izpodbijana odločba je po presoji sodišča zakonita. Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 1/91-I).