Administrative court dismisses citizenship application rejection due to lack of actual residence in Slovenia.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Administrative Court of the Republic of Slovenia dismissed the plaintiff's administrative lawsuit against the rejection of her citizenship application. The plaintiff argued that her temporary work in Germany did not equate to actual residence, citing her registered address and family home in Slovenia. The court ruled that the concept of 'actual residence' is undefined in law and must be determined by the administrative body based on facts, concluding that the plaintiff's continuous employment abroad and infrequent visits proved she did not actually reside in Slovenia.
Legislator headnote
AI generated1. odstavek 40. člen Zakona o državljanstvu Republike Slovenije; 2. odstavek 42. člen Zakona o upravnih sporih: An administrative body may determine the content of the undefined legal concept of 'actual residence' by evaluating factual circumstances, and a finding of non-residence based on continuous foreign employment and infrequent visits is legally sound.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Tožba se zavrne.
[JEDRO]
Oseba, ki je na začasnem delu v ZR Nemčiji, od koder le občasno prihaja v Slovenijo, dejansko ne živi v Sloveniji.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se tožničini vlogi za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije ne ugodi. Svojo odločitev tožena stranka utemeljuje z ugotovitvijo, da je tožnica, ki je državljanka Republike Bosne in Hercegovine, sicer imela dne 23.12.1990 prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, da pa dela in živi v tujini, zaradi česar ne izpolnjuje enega izmed kumulativno določenih pogojev po 1. odstavku 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije.
Zoper to odločbo tožene stranke je tožnica sprožila upravni spor. V tožbi navaja, da je le na začasnem delu v Zvezni Republiki Nemčiji in da se zato ne more šteti, da tam dejansko tudi živi. V Sloveniji ima prijavljeno stalno prebivališče že od leta 1975. Mož in sin sta slovenska državljana. Z možem gradita stanovanjsko hišo, v katero se bosta v kratkem vselila. Predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi. Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne, ker je iz podatkov upravnih spisov razvidno, da tožnica dejansko ne živi v Sloveniji.
Tožba ni utemeljena.
V tem upravnem sporu je sporno samo, ali tožnica dejansko živi v Republiki Sloveniji. Pojem "dejanskega življenja v Republiki Sloveniji", kot eden od temeljnih pogojev za pridobitev državljanstva po 1. odstavku 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I - ZDS) v zakonu ni opredeljen. Gre torej za nedoločen pravni pojem, katerega vsebino mora določiti organ, ki ta zakon uporablja. Glede na nesporno dejstvo, da je tožnica ves čas zaposlena v Zvezni Republiki Nemčiji - od koder lahko le občasno prihaja v Slovenijo, na naslov kjer ima prijavljeno stalno prebivališče - je po mnenju sodišča pravilen sklep tožene stranke, da tožnica dejansko ne živi v Sloveniji. Tudi okoliščine, ki jih tožnica navaja v tožbi, ne izpodbijajo ugotovitve tožene stranke, da tožnica dejansko ne živi v Sloveniji.
Ker je izpodbijana odločba tožene stranke zakonita, je sodišče, na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Navedeni zakon je sodišče smiselno uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).