Legislator Case Law & Legislation
DE FR IT EN
Analyze in Legislator
Sodba U 179/92-12 ECLI:SI:VSRS:1993:U.179.92.12 AI generated

Administrative court dismisses appeal when zoning plan predates new law and aligns with community plan.

Case Number Sodba U 179/92-12
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed
Open official source Machine-readable Markdown (.md)

Legislator summary

AI generated

The Supreme Administrative Court dismissed the plaintiff's appeal against the rejection of a site permission for legalizing a residential house. The defendant argued that the existing demolition plan, accepted before the new zoning law, governed the process and conflicted with the industrial zone designation. The court ruled that because the plan predated the new law and was not inconsistent with the medium-term community plan, it remained valid for the transitional period, making the site permission impossible.

Legislator headnote

AI generated

Article 3 of the Law on Planning and Spatial Arrangement; Article 85 of the Law on the Regulation of Settlements and Other Interventions in Space: Zoning plans adopted before the enactment of the Law on the Regulation of Settlements and Other Interventions in Space may be applied in site permission proceedings if they are not in conflict with the medium-term community plan.

Keywords

AI generated
zoning plan validity transitional period application site permission denial community plan conflict administrative law transition

Cited Legislation

AI generated
Article 3 of the Law on Planning and Spatial Arrangement
Article 85 of the Law on the Regulation of Settlements and Other Interventions in Space
Article 23 of the Law on Urban Planning
Article 42, paragraph 2 of the Law on Administrative Disputes
AI generated
Sodba I Up 1472/2003
Appeal dismissed; failure to submit required planning documentation after administrative summons justified rejection of building permit application.
UPRS Sodba I U 1805/2018-8
Upravna enota Ljubljana (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo zavrnila zahtevek tožnikov kot investitorjev za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo prizidave in nadzidave strehe ter dozidave balkona k obstoječi stanovanjski hiši na zemljišču parc. št. 3133/1 in 3133/2, obe k.o. .... Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je organ v okviru ugotavljanja izpolnjevanja pogoja po 1. točki prvega odstavka 66. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) ugotovil, da se predmetna gradnja nahaja na območju, ki se ureja z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana (OPN MOL).
sodba I U 1428/2013
Administrative court dismissed appeal as building with commercial space is not a single-unit dwelling under ZGO-1. The court ruled the plaintiff's claim for a simplified permit was invalid. The decision clarifies that mixed-use buildings do not qualify for the single-unit exemption. The court applied the restrictive interpretation of the relevant statutory provision. The ruling emphasizes strict adherence to the definition of a single-unit dwelling. The administrative body correctly rejected the simplified permit request. The case establishes that mixed-use structures require full permit procedures. The court found no error in the lower administrative decision. The judgment relies on the definition of functional units in law. The outcome confirms the need for standard permitting for mixed-use buildings.
Sodba U 419/94
Administrative court dismisses appeal against building permit for legalizing a house exceeding neighbor's height.
UPRS Sodba I U 791/2020-12
Administrative court allows legalization of non-compliant building via simultaneous reconstruction permit under GZ Art. 43.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Zazidalni načrti, ki so bili sprejeti pred uveljavitvijo zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor se lahko uporabljajo v postopkih za izdajo lokacijskih dovoljenj, če je z odlokom ugotovljeno, da niso v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnice zoper odločbo Oddelka za varstvo okolja, urejanje prostora ter promet in zveze občine z dne 31.5.1991, s katero je navedeni upravni organ zavrnil tožničino zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja za legalizacijo stanovanjske hiše. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se tožena stranka sklicuje na določbo 23. člena zakona o urbanističnem planiranju v zvezi s 85. členom zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ter navaja, da se lokacijsko dovoljenje po navedenih določbah izda v skladu z zazidalnim načrtom. Ker se sporna stanovanjska hiša nahaja v območju, ki je po zazidalnem načrtu v celoti namenjeno industrijskim objektom in ker tožničina hiša po navedenem zazidalnem načrtu spada med objekte pod posebnim režimom, ki jih bo potrebno rušiti, kolikor bi se sanitarno - tehnični pogoji znižali pod dopustnim minimumom, tožnici lokacijskega dovoljenja ni mogoče izdati. Tožena stranka ob zavrnitvi pritožbenih ugovorov navaja, da pravilnost in zakonitost zazidalnega načrta ni stvar tega postopka, kot tudi ne vprašanje vrednosti tožničine hiše v postopku razdelitve premoženja.

Tožnica v tožbi ponavlja pritožbene ugovore. Navaja, da je vprašljiva veljavnost zazidalnega načrta, ki že 14 let drži rezervat za industrijske objekte, katerih gradnja je zlasti z ekološkega vidika vprašljiva, zazidalni načrt pa tudi ni bil noveliran vsakih pet let v skladu z zakonom. Tožnica še navaja, da je njena hiša zato, ker ni legalizirana, manj vredna, zato bo prikrajšana v postopku, ki teče pred sodiščem za razdružitev premoženja z bivšim možem.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Po proučitvi predloženih spisov sodišče ugotavlja, da legalizacija tožničine že zgrajene stanovanjske hiše ni možna. Iz predloženega zazidalnega načrta, je namreč razvidno, in tudi ni sporno, da je tožničina stanovanjska hiša zgrajena na območju, ki je predvideno za gradnjo industrijskih objektov. Iz podatkov spisa je tudi razvidno, da je pogojno lokacijsko dovoljenje, izdano tožnici po določbah 3. odstavka 41f člena novele zakona o urbanističnem planiranju (Ur. l. SRS, št. 8/78) prenehalo veljati.

Tožničini ugovori, ki se nanašajo na veljavnost zazidalnega načrta so neutemeljeni. Za navedeni zazidalni načrt je iz odloka o ugotovitvi, katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanističnega reda so v nasprotju z družbenim planom občine za obdobje 1986-1990 (MUV, št. 6/87) razvidno, da ni v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine in se zato glede na določbo 3. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Ur. l. RS, št. 48/90) lahko uporablja v obravnavanem postopku. Po navedeni določbi se namreč do sprejema novih predpisov o urejanju prostora uporabljajo tudi tisti zazidalni načrti, ki so bili sprejeti pred uveljavitvijo zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, to je pred 22.6.1984. Po določbi 85. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. l. SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Ur. l. RS, št. 26/90) se lokacijski postopki, ki temeljijo na zazidalnih načrtih, sprejetih pred 22.6.1984, vodijo po določbah zakona o urbanističnem planiranju, ki v 23. členu določa, da se lokacijsko dovoljenje izda v skladu z zazidalnim načrtom. Ker lokacija tožničine hiše ni v skladu z zazidalnim načrtom, tožnici lokacijskega dovoljenja za legalizacijo njene stanovanjske hiše ni mogoče izdati.

Ker so glede na navedeno tožničini ugovori v zvezi z zazidalnimi načrtom neutemeljeni, izpodbijana odločba pa je zakonita in pravilno utemeljena, je moralo sodišče tožbo zavrniti na podlagi 2. odst. 42. člena zakona o upravnih sporih. Zakon o upravnih sporih je sodišče uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. SRS št. 1/91-I).