Citizenship acquisition denied to former JLA deserter who did not reside in Slovenia 1991-1992.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Administrative Court dismissed the applicant's lawsuit to acquire Slovenian citizenship, upholding the administrative decision to reject the application. The applicant, a former Yugoslav People's Army unit member who deserted in August 1991, argued he maintained ties to his family and intended to return, despite living abroad until May 1992. The court ruled that the applicant failed to meet the statutory requirement of actually residing in Slovenia between August 1991 and June 1992, as confirmed by his wife's and his own testimonies.
Legislator headnote
AI generatedZakon o državljanstvu Republike Slovenije 40. člen 1. odstavek; Zakon o upravnih sporih 42. člen 2. odstavek: Citizenship acquisition requires actual residence in the Republic; absence from the territory during the critical period disqualifies the applicant regardless of family ties or intent to return.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Tožba se zavrne.
[JEDRO]
Tožnik, ki je z enoto JLA zapustil Republiko Slovenijo, v Sloveniji ni dejansko živel od 26. avgusta 1991 do 5. junija 1992. Zato ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva.
[OBRAZLOŽITEV]
Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila vlogo tožnika za pridobitev državljanstva Republike Slovenije. Ugotovila je, da je kot vojaška oseba z umikom nekdanje JLA zapustil Republiko Slovenijo in odšel v Srbijo. Dne 31.5.1992 mu je prenehala aktivna vojaška služba v jugoslovanski armadi in se je junija 1992 vrnil v Slovenijo. Tožnik torej ne izpolnjuje enega od bistvenih pogojev iz 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije.
V tožbi je tožnik predlagal, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Navajal je, da v Republiki Sloveniji živi okrog 20 let. Žena je Slovenka, v zakonu ima dva otroka. Z enoto jugoslovanske armade se je res umaknil v ..., kjer je ostal do konca službovanja. Ves čas odsotnosti je imel stike z družino. V Srbijo je odšel avgusta 1991, služba pa mu je prenehala 31.5.1992. V Sloveniji res ni živel ves čas, vendar pa se je imel namen vrniti k družini in živeti z njo.
V odgovoru na tožbo je tožena stranka navajala, da tožnik ni živel v Sloveniji od avgusta 1991 do maja 1992, zaradi česar ne izpolnjuje enega od pogojev, ki jih določa zakon za pridobitev državljanstva Republike Slovenije.
Tožba ni utemeljena.
Zakon o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91, 30/91, 38/92 - ZDS) v 1. odstavku 40. člena določa dva materialno-pravna pogoja, ki morata biti izpolnjena, da državljan druge republike lahko pridobi državljanstvo Republike Slovenije. Prvi pogoj je, da je prosilec za pridobitev državljanstva Republike Slovenije na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije, to je dne 23. decembra 1990, imel prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Drugi pogoj pa je, da prosilec dejansko živi v Republiki Sloveniji. Sodišče soglaša z utemeljitvijo v izpodbijani odločbi, da tožnik v času od avgusta 1991 do prenehanja službe v nekdanji JLA, to je do konca maja 1992, dejansko ni živel na ozemlju Republike Slovenije. Ta okoliščina je potrjena z izpovedbo tožnikove žene z dne 12.3.1992, potrjena pa je tudi z izpovedbo tožnika, ki je bil zaslišan 15.6.1992. Tožnik je izpovedal, da je 25. ali 26. avgusta 1991 z vojaško enoto zapustil Republiko Slovenijo in odšel v ... Tam mu je služba prenehala 31.5.1992, zaradi česar se je 5. ali 6. junija 1992 vrnil v Slovenijo.
Ker tožnik dejansko ni živel na ozemlju Republike Slovenije in ker torej ni izpolnjeval enega od bistvenih pogojev iz 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije, je moralo sodišče na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ št. 4/77, 60/77, v zvezi s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 1/91-I) tožbo zavrniti.