Legislator Case Law & Legislation
Sklep X Ips 68/2009 ECLI:SI:VSRS:2009:X.IPS.68.2009 AI generated

Supreme Court dismisses appeal as mere value claim without specific admissibility grounds under Administrative Dispute Law.

Case Number Sklep X Ips 68/2009
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the applicant's appeal against a final administrative court decision ordering tax payment. The applicant argued that the appeal was admissible solely by citing the high value of the disputed amount, but failed to meet the specific statutory conditions for appeal admissibility. The court ruled that merely stating the value is insufficient and that the appellant must explicitly demonstrate which legal criteria for admissibility are satisfied.

Legislator headnote

AI generated

ZUS-1, 83. člen 2. odst. 2; 89. člen: An appeal is inadmissible if the appellant fails to substantiate which specific statutory conditions for admissibility are met; a mere claim of the disputed amount's value is insufficient.

Keywords

AI generated
administrative appeal admissibility ZUS-1 appeal conditions tax dispute review value threshold argument burden of proof appeal final administrative decision costs of inadmissible appeal

Cited Legislation

AI generated
Zakon o upravnem sporu - ZUS-1, 83. člen 2. odst. 2
Zakon o upravnem sporu - ZUS-1, 89. člen
Zakon o pravdnem postopku - ZPP, 165. člen
Zakon o upravnem sporu - ZUS-1, 22. člen

Cited Case Law

AI generated
Ustavno sodišče RS, sklep št. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Zgolj navedba vrednosti spornega predmeta (pcto 84.612,91 EUR), brez kakršnekoli dodatne navedbe v zvezi z dovoljenostjo revizije, po stališču Vrhovnega sodišča za revizijo ne zadostuje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka po odvetniku dne 6. 2. 2009 vložila revizijo.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 zavrnilo tožbo zoper odločbo Davčne uprave RS, Davčnega urada Velenje, z dne 10. 7. 2006, s katero je bilo tožniku naloženo plačilo neporavnanega zneska po sklepu o davčni izvršbi z dne 11. 3. 2004, v znesku 20.276.640,00 SIT. Odločba je postala dokončna z odločbo tožene stranke z dne 28. 3. 2007, s katero je bila tožnikova pritožba zavrnjena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravno sodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu št. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008 ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Ker tožeča stranka v reviziji ni niti neposredno niti opisno izkazala, kateri pogoj za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 naj bi bil v obravnavanem primeru izpolnjen, revizija ni dovoljena. Zgolj navedba vrednosti spornega predmeta (pcto. 84.612,91 EUR), brez kakršnekoli dodatne navedbe v zvezi z dovoljenostjo revizije, pa po presoji Vrhovnega sodišča za dovoljenost revizije ne zadostuje.

6. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

7. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident na podlagi 165. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.