Slovenian Supreme Court dismisses appeal when individual insurance claim values fall below statutory threshold.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the appeal against an intermediate judgment regarding two separate insurance claims. The appellant argued that the lower courts incorrectly assessed liability based on specific policy terms, but the court focused on the monetary value of each distinct claim. Since neither individual claim exceeded the statutory revision threshold, the appeal was inadmissible despite the total amount surpassing it.
Legislator headnote
AI generated2. odstavek 41. člena ZPP; 377. člen ZPP: In cases where claims have different legal or factual bases, the right to appeal is assessed based on the value of each individual claim, regardless of whether the appeal targets a final or intermediate judgment.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
V primeru, ko imajo tožbeni zahtevki različno pravno ali dejansko podlago, se pravica do revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (2. odstavek 41. člena ZPP), pri čemer ni pomembno, ali se izpodbija končna ali vmesna sodba. Zavrženje revizije zoper vmesno sodbo zaradi nedoseganja revizijskega praga.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo, ki jo je sodišče druge stopnje potrdilo, odločilo, da je podana obveznost tožene zavarovalnice tožniku plačati zavarovalnino po dveh zavarovalnih pogodbah za "škodo, ki jo je utrpel v škodnem dogodku 7.8.2000".
Tožena stranka je proti sodbi sodišča druge stopnje vložila revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, konkretno 7. točke prvega odstavka 9. člena Splošnih pogojev zavarovanja NE-93: nižji sodišči sta zmotno presodili, da je podana obveznost zavarovalnice tožniku izplačati zavarovalnino, ker sta tožnikovo ravnanje v dogodku, v katerem je bil telesno poškodovan, napačno ovrednotili, saj nista upoštevali, da je najprej tožnik fizično napadel Sečića in da je šele za tem napadom S. poškodoval tožnika.
Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki na revizijo ni odgovorila.
Revizija ni dovoljena.
Tožnika, ki je bil nezgodno zavarovan pri toženi stranki po dveh zavarovalnih policah, je v času trajanja zavarovanja 7.8.2000 telesno poškodoval I. Š. S tožbo je zahteval, da mu mora tožena zavarovalnica plačati zavarovalnino in sicer po polici št. 6 skupno 2716,56 EUR (prej 651.000,00 Sit) ter po polici št. 4 skupno 2135,06 EUR (prej 511.649,00 Sit).
Revizija je v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje presega znesek 4172,93 EUR (prej 1.000.000,00 SIT - drugi odstavek 376. člena ZPP). V primeru, ko imajo tožbeni zahtevki različno pravno ali dejansko podlago, se pravica do revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP), pri čemer ni pomembno, ali se izpodbija končna ali vmesna sodba. V konkretnem primeru imata zahtevka različni pravni podlagi (temeljita na različnih pogodbah oz. policah), nobeden pa sam zase ne dosega prej navedenega revizijskega praga. Revizija je zato nedovoljena in jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).