Appeal dismissed; plaintiff lacks legal interest in administrative litigation after first-instance decision was set aside.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Kadar je prvostopna upravna odločba oziroma sklep odpravljen, stranka nima pravnega interesa za sprožitev upravnega spora. Stroškov upravnega postopka ni mogoče prvič zahtevati šele v upravnem sporu. Če pravna oseba dejansko ne posluje, ampak obstoja le formalno, njeno poslovanje zaradi plačila sodnih taks ne more biti ogroženo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97, 70/2000, 92/2005 - odločba US in 46/2006 - odločba US) zavrglo tožbo (1. točka izreka), na podlagi 154. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP (Ur. l. RS, št. 73/2007-UPB3 in 45/2008-ZArbit) v zvezi s 16. členom ZUS zavrnilo zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka (2. točka izreka) in na podlagi petega odstavka 168. člena ZPP v zvezi s 16. členom ZUS zavrnilo zahtevo tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks (3. točka izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje navedlo, da je tožbo zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožeče stranke; povrnitev stroškov postopka je zavrnilo, ker tožeča stranka v sodnem postopku ni uspela; njen predlog za oprostitev plačila sodnih taks pa je zavrnilo, ker njihova višina ni tolikšna, da bi bilo s plačilom ogroženo poslovanje tožeče stranke.

3. Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper vse tri točke sklepa iz vseh pritožbenih razlogov. V obrazložitvi navaja, da ima pravovarstveni interes, saj želi doseči vračilo sredstev, ki so ji bila prisilno odvzeta z njenih bančnih računov in ji niso bila v celoti vrnjena. Sodišče prve stopnje bi mu moralo stroške postopka v upravnem sporu priznati, saj je tožena stranka njegovi pritožbi v upravnem postopku ugodila. Ker tožeča stranka ne posluje in nima nobenih prilivov, ji že plačilo nizke sodne takse ogroža poslovanje in preživetje.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Vrhovno sodišče je glede na določbo prvega odstavka 107. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1, (Ur. l. RS, št. 105/2006) zadevo obravnavalo po določbah ZUS-1.

7. ZUS-1 kot prvi pogoj za upravni spor določa, da se lahko v upravnem sporu odloča o zakonitosti upravnih aktov, ki posegajo v pravni položaj tožnika (prvi odstavek 2. člena ZUS-1), torej tistih aktov, ki vsebujejo vsebinsko odločitev o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika.

8. V obravnavanem primeru je tožeča stranka s tožbo izpodbijala sklep Davčnega urada Ljubljana z dne 22. 11. 2005, ki pa je bil z odločbo tožene stranke z dne 21. 7. 2006, odpravljen in zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovni postopek. V takšnem primeru se po določbi prvega odstavka 281. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz odločbe nastale. Enako velja po določbi prvega odstavka 259. člena ZUP tudi za sklepe, izdane v upravnem postopku. Ker je sklep o izvršbi prenehal pravno učinkovati, pravne posledice, ki so iz njega že nastale, pa se odpravijo, to pomeni, da se vzpostavi takšno pravno stanje, kot je bilo pred izdajo odpravljenega sklepa, to je pravno stanje, ko postopek davčne izvršbe še ni bil uveden. Zato se Vrhovno sodišče strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ne izkazuje potrebnega pravnega interesa kot procesne predpostavke za vodenje tega upravnega spora. To pa pomeni, da je pravilna tudi odločitev o zavrženju tožbe, ki jo je vložila tožeča stranka (1. točka izreka). Ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na vsebinsko odločanje o zadevi, ne morejo v ničemer spremeniti vsebine izpodbijane odločitve, dokler o zadevi sami (davčni izvršbi) ne bo dokončno odločeno.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka (2. točka izreka). Po določbi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 16. člena ZUS je do povračila stroškov upravičena le tista stranka, ki v upravnem sporu uspe. Ker je bila tožba tožeče stranke zavržena zaradi pomanjkanja pravnega interesa, tožeča stranka s svojim zahtevkom ni uspela. Po presoji Vrhovnega sodišča pa niso utemeljene navedbe tožeče stranke, da je upravičena do povračila stroškov, ker je uspela s pritožbo v upravnem postopku. Morebitni stroški upravnega postopka so predmet odločanja v upravnem postopku in ne v upravnem sporu.

10. Po določbi petega odstavka 168. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 16. člena ZUS lahko sodišče oprosti pravne osebe plačila sodnih taks le za vloge iz prvega odstavka 105.a člena ZPP, med katere sodi tudi tožba. V obravnavani zadevi taksna obveznost tožeče stranke za tožbo znaša 63,44 EUR (prvi odstavek tar. št. 27 Zakona o sodnih taksah - ZST, Ur. l. RS, št. 20/2004). Ta znesek pa tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni tolikšen, da bilo zaradi njega lahko ogroženo poslovanje tožeče stranke, zato so njene pritožbene navedbe neutemeljene. To še posebej velja, ker iz pritožbenih navedb tožeče stranke izhaja, da pravzaprav ne posluje več in obstaja le še formalno, zato njena dejavnost ne more biti ogrožena (peti odstavek 168. člena ZPP). Vrhovno sodišče pa tožeči stranki (glede na njene pritožbene navedbe) pojasnjuje še, da za obveznost plačila sodnih taks ni relevantna zgolj likvidnost taksnega zavezanca, ampak tudi njegovo premoženjsko stanje (drugi odstavek 169. člena ZPP).

11. Vrhovno sodišče je na podlagi določbe 366. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da se ZPP primerno uporablja tudi za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, uporabilo določbo 76. člena ZUS-1 in zavrnilo pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.