Legislator Case Law & Legislation
Sklep I Up 557/2008 ECLI:SI:VSRS:2009:I.UP.557.2008 AI generated

Appeal dismissed; court held income-based tax exemption requires proof of significant financial hardship, not just expenses.

Case Number Sklep I Up 557/2008
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the appeal against a first-instance court's refusal to grant a tax exemption for legal fees. The appellant argued that her high expenses justified an exemption despite her family's income exceeding the threshold, while the lower court relied solely on income data. The court ruled that the relevant law does not mandate considering expenses when assessing financial hardship, leading to the rejection of the appeal.

Legislator headnote

AI generated

13. člen Zakona o sodnih taksah; Sodišče mora pri ugotavljanju občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje presojati le prihodke, ne pa tudi izdatke stranke in njenih družinskih članov.

Keywords

AI generated
court tax exemption financial hardship assessment income versus expenses legal fee waiver procedural requirements

Cited Legislation

AI generated
13. člen Zakona o sodnih taksah
14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku
76. člen Zakona o upravnem sporu
AI generated
Sklep I Up 47/2011
Supreme Court dismisses appeal for court fee exemption due to insufficient asset reduction for subsistence.
Sklep I Up 1097/2003
Appeal granted; court ruled first instance must state asset status and tax amount for fee waiver decisions.
VDSS sklep Pdp 397/2014
Appeal court grants partial fee waiver for unemployment benefit recipient due to temporary income instability.
VSL sklep III Cp 975/2009
Appeal dismissed; applicant bears burden to prove financial hardship for court fee exemption. The court rejected the appeal and upheld the first-instance decision. The court held that the burden of proof for financial hardship lies with the applicant, not the court. The court ruled that the applicant failed to provide sufficient evidence of financial hardship. The court emphasized that fee exemption is an exception requiring strict proof. The court found the applicant's claim of no income unsupported by evidence. The court noted the applicant's role as a business owner and property owner. The court concluded that the applicant did not meet the statutory requirements. The court affirmed that the court is not obligated to investigate financial status ex officio.
VSL sklep I Cp 2267/2009
Court dismisses appeal rejecting late request for court fee waiver under ZST-1. Appeal dismissed due to untimely application for fee exemption. Court upheld first instance ruling on fee calculation. Request for fee waiver rejected as filed too late. Appeal dismissed for lack of merit. Decision confirms fee obligation timing rules.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Glede na ugotovljen dohodek na družinskega člana tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni izpolnjen pogoj občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, zato je odločitev prvostopenjskega sodišča, da tožnice ne oprosti plačila sodnih taks, pravilna. Zakon o sodnih taksah ne predvideva, da bi moralo sodišče pri ugotavljanju premoženjskega stanja tožnice in njenih družinskih članov presojati tudi njihove izdatke.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnice za oprostitev plačila sodnih taks, ker tožnica glede na ugotovljeni dohodek na družinskega člana ne izpolnjuje pogoja za taksno oprostitev iz prvega odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah - ZST. Pri tem je kot izhodišče za presojanje pravnega standarda občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje vzelo kriterij iz določbe 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, in sicer višino minimalne plače, ki je takrat znašala 538 EUR.

2. Tožnica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in navaja, da je predlog za taksno oprostitev vložila zato, ker nima denarnih sredstev za plačilo sodnih taks, saj ima povečane izdatke. Ker je sodišče pri odločanju o predlogu upoštevalo le prihodke tožnice in njenih družinskih članov, ne pa tudi izdatkov, je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit in nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato predlaga, da ga Vrhovno sodišče spremeni in jo oprosti plačila sodnih taks oziroma podrejeno izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Dne 1. 10. 2008 je začel veljati Zakon o sodnih taksah - ZST-1, ki v 39. členu določa, da se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona, do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. Vrhovno sodišče je tako, glede na to, da se je postopek v obravnavani zadevi začel pred uveljavitvijo ZST-1, pri odločanju v tej zadevi uporabilo določbe ZST (Ur. l. RS, št. 20/2004).

5. Po presoji Vrhovnega sodišča je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit. Po prvem odstavku 13. člena ZST sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila sodnih taks stranko, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Sklep o oprostitvi izda sodišče na predlog stranke, ki mu mora stranka predložiti svojo zadnjo odločbo o dohodnini (za leto oziroma dve pred vložitvijo tožbe, odvisno od časa vložitve tožbe) in zadnje odločbe o dohodnini družinskih članov, potrdilo o svojih dohodkih in dohodkih družinskih članov v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za oprostitev ter potrdilo o premoženjskem stanju (tretji odstavek 13. člena ZST). Ker tožnica niti po pozivu sodišču prve stopnje ni predložila vseh zahtevanih potrdil iz tretjega odstavka 13. člena ZST v zvezi s takrat veljavnim drugim odstavkom 169. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP (potrdila o skupnem gospodinjstvu), je prvostopenjsko sodišče o oprostitvi plačila sodnih taks odločilo na podlagi podatkov iz spisa. Pri tem je ugotovilo, da znaša dohodek na družinskega člana tožničinega gospodinjstva 967,63 EUR, čemur tožnica niti ne ugovarja. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča glede na ugotovljeni znesek tožnica ne izpolnjuje pogoja iz tretjega odstavka 13. člena ZST (občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje), zato je sodišče prve stopnje njen predlog za taksno oprostitev pravilno zavrnilo. Pri tem Vrhovno sodišče še pripominja, da v primeru, če stranka predlogu za oprostitev plačila sodne takse ne predloži vseh ustreznih listin, takšna vloga formalno ni nepopolna in jo je mogoče obravnavati po vsebini, zato sodišče prve stopnje niti ni bilo dolžno poslati tožnici njenega predloga za oprostitev plačila sodnih taks v dopolnitev. Če predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni predložena potrebna dokumentacija, iz katere bi izhajalo, da stranka utemeljeno predlaga sodišču, da jo oprosti plačila sodne takse, sodišče njen predlog zavrne kot neutemeljen oziroma njenemu predlogu ne ugodi.

6. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na predložena dokazila, zato so navedbe tožnice, da bi moralo sodišče pri odločanju o taksni oprostitvi upoštevati tudi njene izdatke, neutemeljene, saj tudi ZST ne predvideva, da bi moralo sodišče pri ugotavljanju premoženjskega stanja tožnice in njenih družinskih članov, presojati tudi njihove izdatke. Zato je neutemeljen pritožbeni ugovor kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/06) v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.