Supreme Court dismisses appeal for failure to specify legal issue and prove monetary value or severe consequences.

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Revident mora natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Tega pa revidentka v obravnavani zadevi ni storila, saj ni na jasen in razumljiv način navedla niti tega, katero pravno vprašanje šteje za pomembno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Zoper pravnomočno sodbo je tožnica po odvetniku dne 15. 10. 2008 vložila revizijo. Glede dovoljenosti revizije se sklicuje na vse tri točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo tožnica izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo zoper odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 7. 5. 2007, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 8. 1. 2008, s katero je ta zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega organa. Prvostopenjski organ je z navedeno odločbo zavrnil zahtevo tožnice za denacionalizacijo idealnega deleža 3/4 zemljišča parc. št. ..., travnik v izmeri 6.783 m2, k.o. ... Zavrnitev zahteve temelji na ugotovitvi, da tožničin pravni prednik A.A., kateremu so bile navedene nepremičnine podržavljene, ne izpolnjuje pogoja o državljanstvu iz prvega odstavka 9. člena Zakona o denacionalizaciji - ZDen. Tožnica pa ne izpolnjuje pogojev za nadomestno upravičenko po 12. členu ZDen, ker njen pravni prednik tudi po drugem odstavku 10. členu ZDen ni upravičenec do denacionalizacije.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu Up-858/08 z dne 3. 6. 2008 ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 eurov. Iz navedenega izhaja, da je revizija po navedeni določbi dovoljena le, če gre za zadeve, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela pa presega 20.000 eurov. V obravnavani zadevi gre za spor o denacionalizaciji. Po določbi prvega odstavka 2. člena ZDen je denacionalizacija vrnitev premoženja v naravi, zato ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti. Iz odločbe prvostopenjskega upravnega organa sicer izhaja, da je tožnica postavila tudi podrejeni zahtevek za plačilo odškodnine v obveznicah Slovenske odškodninske družbe, ki naj bi po njeni oceni presegala 20.000,00 EUR, vendar pa zatrjevanega zneska ne obrazloži niti z ničemer ne izkaže. Glede na navedeno niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

6. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Revident mora natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Tega pa revidentka v obravnavani zadevi ni storila, saj ni na jasen in razumljiv način navedla niti tega, katero pravno vprašanje šteje za pomembno. Ker torej revidentka trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogojev za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnila, revizija po navedeni točki ni dovoljena.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča pa revizija tudi ni dovoljena po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po tej določbi je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Revidentka pa s sklicevanjem na zatrjevano izgubo moralnega in materialnega upravičenja ni izpolnila trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogoja za dovoljenost revizije, saj bi glede na to, da gre pri denacionalizaciji le za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, morala navesti, katere konkretne posledice lahko zanjo nastanejo zaradi zavrnitve denacionalizacijskega zahtevka. Šele tako bi namreč sodišče lahko presodilo, ali ima izpodbijana odločitev zanjo res zelo hude posledice.

8. Glede na to da revidentka ni izkazala nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.