Legislator Case Law & Legislation
Sodba U 535/92 ECLI:SI:VSRS:1993:U.535.92 AI generated

Citizenship acquisition denied because applicant does not meet the factual residence requirement in Slovenia.

Case Number Sodba U 535/92
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court dismissed the applicant's lawsuit challenging the administrative decision denying Slovenian citizenship. The applicant argued that despite working in Germany, his family's home and social ties were in Slovenia, satisfying the factual residence requirement. The court ruled that the applicant's primary residence was in Germany due to his employment, failing the statutory condition for citizenship.

Legislator headnote

AI generated

40. člen ZDS; 42. člen ZUS: Tožba za uveljavitev prava pridobiti državljanstvo se zavrne, če uveljavljalec dejansko ne živi v državi, saj je kraj dejanskega življenja tisti, kjer se v pretežni meri zadovoljujejo življenjske potrebe.

Keywords

AI generated
citizenship acquisition factual residence requirement primary residence location administrative decision review Slovenian nationality law

Cited Legislation

AI generated
40. člen Zakona o državljanstvu Republike Slovenije
42. člen Zakona o upravnih sporih
1. odstavek 4. člen Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Ni izpolnjen pogoj dejanskega življenja v Sloveniji.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo tožena stranka ni ugodila tožnikovi vlogi za pridobitev državljanstva Republike Slovenije, ker je ugotovila, da tožnik dejansko ne živi v Sloveniji, zaradi česar ne izpolnjuje enega od temeljnih pogojev, ki jih za pridobitev državljanstva po 40. členu določa zakon o državljanstvu Republike Slovenije (Ur.list RS št. 9/91-I in 30/91-I).

V tožbi tožnik navaja, da je rojen leta 1963 v ..., kjer sta bila rojena tudi njegova starša, torej neposredno ob hrvaško slovenski meji. S starši je odšel v ZR Nemčijo leta 1968, v letu 1971 sta starša kupila v ... kmečko posestvo, kjer imajo vsi prijavljeno stalno prebivališča in kamor se družina vrača kot na svoj dom vsak prosti čas med daljšimi prazniki in dopusti. Počutijo se kot slovenska družina, vse znance in prijatelje imajo v Sloveniji in v družini vsi govorijo le slovenski jezik. Na ZR Nemčijo ga veže samo zaposlitev, kjer pridobiva sredstva za preživljanje. Meni, da določb 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije ni mogoče tako ozko razlagati, kot jih razlaga tožena stranka, in predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri svoji odločitvi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločba temelji na 1. odstavku 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDS), po katerem mora državljan druge republike, ki želi pridobiti državljanstvo Republike Slovenije po navedeni določbi, poleg formalno prijavljenega stalnega prebivališča (na dan plebiscita 23.12.1990) izpolnjevati tudi pogoj, da dejansko živi v Republiki Sloveniji. Ker je tožnik na začasnem delu v ZR Nemčiji in po lastnih navedbah le dopust in prosti čas med daljšimi prazniki preživlja v Sloveniji, tega drugega pogoja tudi po presoji sodišča ne izpolnjuje. Kraj dejanskega življenja je namreč le kraj, v katerem prizadeti v pretežni meri zadovoljuje svoje življenjske potrebe.

Izpodbijana odločba je po presoji sodišča zakonita. Zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis skladno s 1. odst. 4. člena ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.