Supreme Court dismisses appeal as applicant failed to prove statutory conditions for appeal allowance under administrative procedure law.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of the Republic of Slovenia rejected the applicant's appeal against a final administrative court decision regarding data protection enforcement. The applicant argued for a fundamental procedural violation and misapplication of substantive law but failed to demonstrate any of the specific statutory conditions required to permit an appeal. The court ruled that the burden of proving appeal eligibility lies entirely with the appellant, and since no condition under Article 83 of the Administrative Procedure Act was met, the appeal was inadmissible.
Legislator headnote
AI generatedArticle 83 of the Administrative Procedure Act; Article 89 of the Administrative Procedure Act: An appeal is not permitted ex officio; the appellant bears the burden of proving that at least one statutory condition for appeal allowance is met, and failure to do so results in dismissal.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Po ustaljeni upravno-sodni praksi vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
[OBRAZLOŽITEV]
Zoper pravnomočno sodbo prvostopenjskega sodišča je tožeča stranka vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
Revizija ni dovoljena.
S pravnomočno sodbo, ki jo tožeča stranka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06) zavrnilo tožbo zoper odločbo z dne 20. 12. 2006, s katero je Informacijski pooblaščenec po državnem nadzorniku za varstvo osebnih podatkov na podlagi 2. in 8. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (ZInfP), 54. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) in 32. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) odločil, da mora tožeča stranka ukrepati tako, kot je določeno v izreku izpodbijane odločbe.
Po določbi drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed v tej določbi navedenih pogojev za njeno dovolitev. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče meritorno odločilo v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 pa je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.
Po ustaljeni upravno-sodni praksi vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. O ustavnosti tega stališča se je izreklo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije, ki je v sklepu Up 858/08 z dne 3. 6. 2008 ugotovilo, da to stališče ni v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije. V obravnavani zadevi se revident sicer sklicuje na določbo 83. člena ZUS-1, vendar v reviziji ni niti neposredno niti opisno izkazal, kateri izmed pogojev za dovolitev revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 naj bi bili v tem primeru izpolnjeni, zato revizija ni dovoljena.
Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.