Administrative court dismissed appeal on public servant title conversion based on correct starting coefficient application.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Pri prevedbi tožnikovega prejšnjega naziva v nov naziv je tožena stranka ravnala pravilno, ko je pri prevedbi upoštevala količnik, ki je bil v Pravilniku o sistematizaciji delovnih mest določen kot osnovni količnik za delovno mesto, ki ga je opravljal tožnik.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 19.11.2003. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo načelnika Upravne enote ... z dne 22.9.2003, s katero je bila opravljena prevedba tožnikovega naziva - višjega upravnega delavca v uradniški naziv višji svetovalec II. Ta odločba je bila izdana v zvezi s 194. členom Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Uradni list RS, št. 55/2002) ter ob upoštevanju količnika za obračun plače vodij notranjih organizacijskih enot v upravnih enotah, ki ga je s sklepom sprejela komisija tožene stranke za kadrovske in administrativne zadeve dne 23.1.1995 ter tožnikovega izhodiščnega količnika 4,70.

V razlogih izpodbijane sodbe prvostopno sodišče navaja, da je po njegovi presoji tožena stranka ravnala pravilno, ko je pri prevedbi tožnikovega prejšnjega naziva v nov naziv upoštevala količnik v višini 4,70, ki je bil v Pravilniku o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest v upravni enoti ... določen kot osnovni količnik za delovno mesto vodje oddelka za upravne in notranje zadeve. V skladu s 1. odstavkom 194. člena ZJU pa se naziv s količnikom od 4,41 do 4,80 prevede v naziv višji svetovalec II., kar je bilo pravilno upoštevano v izpodbijani odločbi.

Tožnik z revizijo (prej pritožbo) izpodbija prvostopenjsko sodbo zaradi napačne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Prevedba delovnega mesta vodja organizacijske enote bi se morala opraviti po določilih, ki veljajo za delavce na položajih. Z odločbo Vlade Republike Slovenije, Komisije za kadrovske in administrativne zadeve z dne 29.9.2000, mu je bil določen izhodiščni količnik za položaj vodje oddelka za upravne in notranje zadeve v višini 5,30. Ta količnik ni bil posledica napredovanja v višji plačilni razred, temveč je bilo to imenovanje oziroma nastavitev na položajno delovno mesto. Tožnik predlaga, da vrhovno sodišče njegovi reviziji ugodi.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

S 1.1.2007 je začel veljati ZUS-1, ki je kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu uvedel tudi revizijo. Po določbi 1. odstavka 107. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče RS odloča o pravnih sredstvih, vloženih do 1.1.2007 po določbah ZUS-1. Na podlagi 2. odstavka 107. člena tega zakona se z dnem 1.1.2007 vložene pritožbe, če ne izpolnjujejo pogojev za pritožbo po tej določbi, štejejo za revizije. Ker je bila pritožba tožeče stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje vložena pred 1.1.2007 in ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po 2. odstavku 107. člena ZUS-1, se obravnava kot revizija. Sodba sodišča prve stopnje je v skladu z določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna dne 1.1.2007.

Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi 1. odstavka 85. člena ZUS-1 se revizija lahko vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavka 85. člena ZUS-1). Glede na navedene določbe presoja uveljavljanega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni bila opravljena.

ZJU v 1. odstavku 194. člena določa, da se nazivi višjih upravnih delavcev in upravnih delavcev v organih, upravah lokalnih skupnosti in pravosodnih organih najkasneje do 1.1.2004 prevedejo v nove uradniške nazive glede na izhodiščne količnike za določitev osnovne plače, določene v zakonu oziroma podzakonskem predpisu na način, določen v 17 alineah glede na izhodiščni količnik. Definicija izhodiščnega količnika je opredeljena z določbo 2. odstavka 194. člena ZJU. Po tej določbi se za izhodiščni količnik šteje količnik, ki je v zakonu ali podzakonskem predpisu ali v skladu z njima izdanem ustreznem aktu določen kot količnik za določitev osnovne plače oziroma količnik delovnega mesta brez napredovanj v višje plačilne razrede.

Količnik za delovno mesto vodje oddelka za upravne notranje zadeve je določen v Pravilniku o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest v Upravni enoti ..., znaša pa 4,70. Edini kriterij pri prevedbi nazivov višjih upravnih delavcev in upravnih delavcev po določbah ZJU je višina izhodiščnega količnika delovnega mesta brez napredovanj v višje plačilne razrede (2. odstavek 194. člena ZJU), zato na pravilnost odločitve prvostopnega sodišča ne more vplivati tožnikov revizijski ugovor, da je bil njegov izhodiščni količnik 5,30. Za njegov položaj, kot je pravilno ugotovilo prvostopno sodišče, je bil z aktom o sistematizaciji določen izhodiščni količnik 4,70, ki je bil tudi podlaga za prevedbo v uradniški naziv.

Po petem odstavku 191. člena ZJU imajo državni sekretar, predstojnik organa v sestavi, predstojnik vladne službe, namestnik predstojnika organa v sestavi in namestnike predstojnika vladne službe ter druge osebe, ki so imele status funkcionarjev posebno možnost prehoda v uslužbenski sistem. Te osebe imajo pod posebnimi pogoji pravico do imenovanja v uradniški naziv v skladu s 194. členom ZJU, glede na naziv, ki so ga dosegli pred imenovanjem na funkcijo in do razporeditve na delovno mesto, ki ustreza temu nazivu. Pred prevedbo je tožnik opravljal delo vodje oddelka za upravne notranje zadeve na upravni enoti, zato ne sodi v krog funkcionarjev, ki so upravičeni do prevedbe pod posebnimi pogoji (peti odstavek 191. člena ZJU).

Po presoji vrhovnega sodišča je bilo glede na navedeno v obravnavanem primeru materialno pravo pravilno uporabljeno.

Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi določbe 92. člena ZUS-1.