Supreme Court dismisses review due to lack of lawyer qualification and failure to state grounds under Administrative Procedure Act.

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi sme opravljati tudi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če imata opravljen pravniški državni izpit.

[OBRAZLOŽITEV]

Zoper pravnomočno prvostopno sodbo je tožeča stranka po skrbnici za poseben primer dne 20.12.2007 vložila revizijo.

Revizija ni dovoljena.

S pravnomočno sodbo, ki jo tožeča stranka izpodbija z revizijo, je prvostopno sodišče na podlagi določbe 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo zakonitega zastopnika tožene stranke z dne 15.5.2007. Ta je z navedeno odločbo ugodila pritožbi Slovenske odškodninske družbe d.d. Ljubljana zoper odločbo Upravne enote Slovenska Bistrica z dne 15.1.2007, s katero je bilo odločeno, da je tožeča stranka za razlaščene nepremičnine parc. št...., upravičena do odškodnine v obveznicah v višini 168.389,54 DEM (V.I.) in 8.961,20 DEM (V.E.) in citirano prvostopno odločbo spremenil v 1. točki izreka tako, da je znesek 168.369,54 DEM nadomestilo z zneskom 19.925,431 DEM oziroma 10.187,71 EUR, znesek 8.961,91 DEM pa z zneskom 8.988,716 DEM oziroma 4.595,857 EUR.

Po presoji Vrhovnega sodišča RS v tem primeru revizije ni mogoče dovoliti.

Po določbi 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za nedovolitev. Po ustaljeni upravno-sodni praksi vrhovnega sodišča je trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidentov, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Takšnemu stališču je pritrdilo tudi Ustavno sodišče RS v sklepu št. Up-858/08-8 z dne 3.6.2008 (Uradni list RS, št. 62/08).

Revident v reviziji ni neposredno niti opisno navedel, kateri pogoj za dovolitev revizije iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1, naj bi bil v tem primeru izpolnjen. Zato revizije ni mogoče dovoliti.

Revizija pa ni dovoljena tudi iz drugega razloga. Po določbi 2. odstavka 22. člena ZUS-1 lahko dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja stranka samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Glede na določbo 1. odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, to je sedaj Zakon o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 73/07 - UPB3 in 45/08 - ZPP-D). Ta pa v 4. odstavku 86. člena določa, da sme pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravljati tudi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če imata opravljen pravniški državni izpit. Po določbi 83. člena ZUS-1 je revizija izredno pravno sredstvo v upravnem sporu, saj se vloži zoper pravnomočno odločitev sodišča prve stopnje, torej zanjo veljata določbi 2. odstavka 22. člena ZUS-1 in primerno tudi odločba 4. odstavka 86. člena ZPP. V 3. odstavku 83. člena ZUS-1 revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice. Skrbnica za posebni primer tožeče stranke, ki je vložila revizijo, ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Upoštevaje pravno mnenje, sprejeto na Občni seji Vrhovnega sodišča RS dne 26.6.2002, da sodišče zavrže revizijo, če revident najpozneje v njej ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, sodišče revidenta v obravnavani zadevi tudi ni pozivalo na predložitev dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče RS kot revizijsko sodišče nedovoljeno revizijo zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.