Supreme Court dismisses appeal regarding tax audit renewal process initiated within five-year statutory limit.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Po četrtem odstavku 263. člena ZUP se obnova ne more več predlagati in tudi ne začeti po uradni dolžnosti po preteku petih let od vročitve odločbe stranki. Glede na prehodno določbo 324. člena ZUP se je sicer v obravnavani zadevi uporabljal ZUP(1986), ki pa je v tretjem odstavku 252. člena vseboval smiselno popolnoma enako določbo. Navedeni rok pa se v obeh določbah nanaša izključno na začetek uvedbe postopka za obnovo, ne pa tudi, da mora pristojni organ v tem roku izdati odločbo v obnovljenem postopku.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 15.7.2002, s katero je ta zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Ljubljana z dne 19.4.2002, o odmeri dohodnine za leto 1995 v obnovljenem postopku.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo, da je izpodbijana odločba pravilna in skladna z zakonom ter da se strinja z razlogi, s katerimi svojo odločitev v obrazložitvi izpodbijane odločbe utemeljuje tožena stranka, kot tudi z razlogi, s katerimi tožena stranka zavrača posamezne pritožbene ugovore. Ker tudi ni našlo kršitev materialnega in procesnega zakona, na katere pazi po uradni dolžnosti, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Tožnik vlaga pritožbo (sedaj revizijo) iz vseh pritožbenih razlogov in meni, da je prvostopno sodišče prezrlo okoliščino, da je bila obnovitvena odločba izdana po izteku petih let od vročitve prvotne odmerne odločbe zavezancu, zato obnova ni več dovoljena. Predlaga, da vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi in izpodbijani akt tožene stranke odpravi.

Tožena stranka na pritožbo (sedaj revizijo) ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

S 1.1.2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne ter dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba šteje kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna s 1.1.2007.

Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po prvem odstavku 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru se je gibal tudi revizijski preizkus v obravnavani zadevi.

Revident v pritožbi (sedaj reviziji) izrecno uveljavlja le, da mu je bila odmerna odločba za dohodnino za leto 1995 v obnovljenem postopku odmerjena po preteku roka iz četrtega odstavka 263. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99 in 70/00), po katerem se obnova ne more več predlagati in tudi ne začeti po uradni dolžnosti po preteku petih let od vročitve odločbe stranki. Glede na prehodno določbo 324. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, 80/99, 70/00 (ZUP-A), 52/02 (ZUP-B)) se je sicer v obravnavani zadevi uporabljal ZUP (1986) (Uradni list SFRJ, št. 47/86), ki pa je v tretjem odstavku 252. člena vseboval smiselno popolnoma enako določbo. Navedeni rok pa se v obeh določbah nanaša izključno na začetek uvedbe postopka za obnovo, ne pa tudi, da mora pristojni organ v tem roku izdati odločbo v obnovljenem postopku. V obravnavani zadevi je po podatkih spisa prvostopni organ izdal sklep o dovolitvi obnove postopka 1.10.1998, torej v okviru petletnega roka od vročitve odločbe o odmeri dohodnine revidentu v letu 1996.

Ker v obravnavanem primeru uveljavljani revizijski razlogi niso podani, niti niso podane kršitve materialnega prava, na katere pazi po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.