Appeal dismissed; administrative court ruling on recusal is procedural, not appealable under ZUS-1.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Ker sklep o neizločitvi uradne osebe ni sklep v smislu 2. odstavka 5. člena ZUS-1, ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke 1. odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US RS) zavrglo tožnikovo tožbo zoper sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor z dne 12.11.2007, v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor z dne 18.12.2007. S citiranim sklepom je upravni organ prve stopnje zavrnil tožnikov predlog za izločitev gradbenega inšpektorja v inšpekcijski zadevi gradnje objekta na zemljišču s parc. št... k.o... Tožena stranka pa je tožnikovo pritožbo zoper navedeni sklep zavrnila.

V razlogih izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje navedlo, da izpodbijani sklep o zavrnitvi tožnikove zahteve za izločitev uradne osebe predstavlja odločitev procesne narave. V upravnem sporu se po določbi 2. odstavka 5. člena ZUS-1 lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Sklep o neizločitvi uradne osebe pa med takšne sklepe ne sodi.

Tožnik v pritožbi navaja, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Tožnik ima pravico do sodnega varstva in tudi izkazan pravni interes, saj so odločbe, ki jih je izdal upravni organ, neposredno izvršljive. V takšnih okoliščinah pa je pomembno, ali obstajajo izločitveni razlogi, saj o pravicah tožnika odloča gradbeni inšpektor. Nesporno je, da med tožnikom in uradno osebo obstaja poznanstvo ter konfliktno razmerje, ki je takšne narave, da bi se moral inšpektor izločiti že sam. Tako je upravni organ v predmetnem postopku storil kršitev 36. in 37. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje upravnemu sodišču.

Pritožba ni utemeljena.

Iz določbe 1. odstavka 2. člena ZUS-1, na katero se pravilno sklicuje sodišče prve stopnje, izhaja, da sodišče v upravnem sporu odloča le o zakonitosti tistih dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. To pomeni, da so akti, ki pomenijo zgolj procesno odločitev, predmet presoje v upravnem sporu le takrat, če tako določa zakon. Po določbi 2. odstavka 5. člena ZUS-1 pa se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Ker sklep o neizločitvi uradne osebe med takšne sklepe ne sodi, ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je tožnikovo tožbo na podlagi 4. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo, saj izpodbijani akt ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Enako stališče je vrhovno sodišče že zavzelo v podobnih zadevah (I Up 362/2007).

Ker pritožbeni ugovori na drugačno odločitev ne vplivajo, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter na podlagi 76. člena v zvezi z 2. odstavkom 82. člena ZUS-1 potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.