Appeal dismissed; plaintiff failed to substantiate recusal request with specific facts under ZPP s. 72(3).
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the appeal against the Administrative Court's decision to reject a recusal request. The plaintiff submitted only general and vague allegations regarding the judge's impartiality without providing specific factual circumstances. The court ruled that the statutory requirement to substantiate recusal grounds with concrete facts was not met, rendering the request inadmissible.
Legislator headnote
AI generatedZPP 72(3); ZUS-1 22: A party must substantiate a recusal request with specific factual circumstances; general or vague allegations are insufficient to justify the removal of a judge.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
[JEDRO]
Po tretjem odstavku 72. člena ZPP, ki se na podlagi 22. člena ZUS-1 primerno uporablja tudi za vprašanja postopka v upravnem sporu, ki niso urejena v ZUS-1, mora stranka v zahtevi za izločitev sodnika navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. Teh okoliščin pa tožnica zgolj s pavšalnimi in splošnimi navedbami v zahtevi za izločitev imenovane sodnice in nato ponovno v pritožbi zoper izpodbijani sklep tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni niti verjetno izkazala, zato je predsednik Upravnega sodišča RS njen predlog upravičeno zavrnil.
[OBRAZLOŽITEV]
Predsednik Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani je na podlagi prvega odstavka 73. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 - 52/07) v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US) z izpodbijanim sklepom zavrnil tožničino zahtevo, da se v upravnih sporih, št. U 746/2008, U 747/2008, U 748/2008, U 749/2008, U 750/2008, U 751/2008, U 752/2008, U 753/2008 in U 754/2008, ki se vodijo pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije v Ljubljani, izloči višja sodnica A.A.
Tožnica v laični pritožbi zoper navedeni sklep navaja, da mu ugovarja v celoti – zaradi s tem povezanimi kršitvami odvetnika, sodnih delavcev in sodnikov in več kazenskih postopkov na njeno škodo ter da naj se vsi dokazi in obrazložitve pridobijo preko uradnih poizvedb na Ministrstvu za notranje zadeve, Prešernova 18, Ljubljana 1001, po uradni dolžnosti.
Pritožba ni utemeljena.
Po presoji vrhovnega sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit.
Po tretjem odstavku 72. člena ZPP, ki se na podlagi 22. člena ZUS-1 primerno uporablja tudi za vprašanja postopka v upravnem sporu, ki niso urejena v ZUS-1, mora stranka v zahtevi za izločitev sodnika navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. Teh okoliščin pa tožnica zgolj s pavšalnimi in splošnimi navedbami v zahtevi za izločitev imenovane sodnice in nato ponovno v pritožbi zoper izpodbijani sklep tudi po presoji vrhovnega sodišča ni niti verjetno izkazala, zato je predsednik Upravnega sodišča RS njen predlog upravičeno zavrnil. Pred to svojo odločitvijo pa je v skladu s četrtim odstavkom 73. člena ZPP pridobil izjavo sodnice, katere izločitev se zahteva, prav tako pa je opravil tudi druge poizvedbe, na podlagi katerih pa prav tako ni bilo mogoče ugotoviti, da obstajajo kakršnekoli verjetno izkazane okoliščine, ki bi upravičevale izločitev navedene sodnice.
Ker tako pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v povezavi s petim odstavkom 73. člena in 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.