Supreme Court dismisses administrative appeal as non-essential legal issue given established precedent on denationalization deadlines.

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve.

[OBRAZLOŽITEV]

Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje, navedeno v uvodu tega sklepa, je tožeča stranka po odvetniku vložila revizijo. Njeno dovoljenost izrecno utemeljuje z razlogi po 2. točki 2. odstavka in 3. odstavku, smiselno pa tudi z razlogi po 1. in 3. točki 2. odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US).

Revizija ni dovoljena.

Z izpodbijano pravnomočno sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 24.5.2006. Z navedeno odločbo je tožena stranka na pritožbo Slovenske odškodninske družbe d.d. (SOD) v 1. točki izreka pritožbi ugodila in delno odločbo Upravne enote Celje z dne 28.11.2003, odpravila; v 2. točki pa tožnikov zahtevek za denacionalizacijo premoženja, podržavljenega T.R., rojeni W., zavrgla. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ v korist upravičenke za denacionalizacijo T.R. določil odškodnino v obliki obveznic SOD v višini 6.110,23 DEM (1. točka izreka); kot zavezanko določil SOD (2. točka); navedel, da je s tem odločeno o odškodnini za upravičenki podržavljen 1/4 delež v tej točki navedene nepremičnine (3. točka); določil skrbnika za poseben primer odvetnika K.P. (4. točka); zavezanki določil rok za izročitev obveznic skrbniku za posebni primer (5. točka), da bo o preostalih zahtevkih vlagatelj odločil naknadno s posebnimi odločbami (6.točka), da stroškov postopka ni bilo (7. točka).

Po 2. odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od pogojev za njeno dovolitev, pri čemer je po ustaljeni upravno-sodni praksi vrhovnega sodišča tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v svojem sklepu, št. Up-858/08-8 z dne 3.6.2008 (Uradni list RS, št. 62/08), ugotovilo, da to stališče vrhovnega sodišča ni v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije.

V obravnavani zadevi vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta ne presega 20.000 EUR, saj je bilo z delno odločbo organa prve stopnje odločeno o odškodnini v višini 6.110,23 DEM.

Revident kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja vprašanje razširitve zahteve za denacionalizacijo na premoženje, ki ni bilo vsebovano v pravočasno vloženi zahtevi in ki se nanaša na druge upravičence po roku iz 1. odstavka 64. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen).

Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. V obravnavanem primeru je vsebina zadeve vprašanje, ali je mogoče zahtevo za denacionalizacijo razširiti po roku iz 1. odstavka 64. člena ZDen na premoženje in na upravičence, ki niso bili vsebovani v pravočasno vloženi zahtevi. O tem vprašanju pa je vrhovno sodišče že večkrat zavzelo enako stališče, in sicer, da po poteku roka iz 1. odstavka 64. člena ZDen ni mogoče razširiti zahteve za denacionalizacijo na premoženje, ki ni bilo vsebovano v pravočasno vloženi zahtevi in ki se nanaša na druge upravičence (opr. št. I Up 1085/2005, I Up 167/2007 in drugi primeri). Tudi o neenotnosti sodne prakse ni mogoče govoriti.

Z zatrjevanjem, da je zadeva za revidenta kot avstrijskega upokojenca z nizko pokojnino velikega premoženjskega pomena, pa revident ni izkazal, da ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

Glede na navedeno po presoji vrhovnega sodišča niso bili izpolnjeni zatrjevani pogoji za dovoljenost revizije. Zato je vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.