Supreme Court dismisses appeal as building permit suspension lacks severe consequences for the applicant.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's appeal against a decision suspending the enforcement of a building permit. The applicant argued that the suspension caused severe consequences, but the court noted the permit had already been fully executed and occupied. Consequently, the court determined the decision could not have severe consequences for the applicant.
Legislator headnote
AI generatedZakon o upravnem sporu (ZUS-1), 83. člen (2. odstavek); 89. člen: An appeal is inadmissible if the contested administrative decision does not have severe consequences for the party, particularly when the underlying administrative act has already been fully executed.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Po 3. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se revidentka glede dovoljenosti revizije sklicuje, je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. V obravnavanem primeru je bila dovoljena obnova postopka iz razloga 9. točke 260. ZUP, ker tožnikoma kot stranskima udeležencema ni bila dana možnost udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Takšna odločitev pa po presoji vrhovnega sodišča ne more imeti zelo hudih posledic za revidentko, ki sama v reviziji navaja, da je stanovanjska hiša, na katero se predmetno gradbeno dovoljenje nanaša, kljub odločitvi prvostopnega upravnega organa, da se gradbeno dovoljenje do odločitve o obnovi postopka ne sme izvršiti, dokončana in vseljena.
[OBRAZLOŽITEV]
Zoper prvostopno sodbo in sklep je tožnica A.A. po odvetniku dne 18.8.2008 vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s tem, da ima izpodbijana odločitev zanjo zelo hude posledice.
Revizija ni dovoljena.
S pravnomočno sodbo in sklepom, ki ju tožnica izpodbija z revizijo, je prvostopno sodišče ugodilo tožbi tožnikov B.B. in C.C. in odločilo, da se odločba Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor z dne 11.10.2007, v delu izreka: „obnova postopka se dovoli v obsegu, da se predlagatelja obnove zasliši kot stranki v postopku“, odpravi (2. točka izreka) ter zavrnilo tožbo tožnice A.A. zoper sklep Upravne enote Celje z dne 12.6.2007, v zvezi s predhodno citirano odločbo Ministrstva za okolje in prostor z dne 11.10.2007. Prvostopni upravni organ je z navedenim sklepom ugodil predlogu tožnikov B.B. in C.C. za obnovo postopka, končanega z gradbenim dovoljenjem z dne 23.3.2007, izdanim investitorki A.A. za gradnjo vrstne stanovanjske hiše na zemljišču s parc. št.... (I. točka izreka), ter odločil, da se citirano gradbeno dovoljenje ne sme izvršiti, dokler se ne odloči o obnovi postopka (II. točka izreka). Tožena stranka pa je z odločbo z dne 11.10.2007 odločila, da se 1. točka izreka sklepa prvostopnega upravnega organa dopolni tako, da se doda nov stavek, ki se glasi: „obnova postopka se dovoli v obsegu, da se predlagatelja obnove zasliši kot stranki v postopku“, v ostalem pa je pritožbo tožnice A.A. zavrnila.
Po 2. odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed pogojev za njeno dovolitev. Po ustaljeni sodni praksi vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu, št. Up-858/08 z dne 3.6.2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.
Po 3. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se revidentka glede dovoljenosti revizije sklicuje, je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. V obravnavanem primeru je bila dovoljena obnova postopka iz razloga 9. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 73/04, 22/05 in 119/05), ker tožnikoma kot stranskima udeležencema ni bila dana možnost udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Takšna odločitev pa po presoji vrhovnega sodišča ne more imeti zelo hudih posledic za revidentko, ki sama v reviziji navaja, da je stanovanjska hiša, na katero se predmetno gradbeno dovoljenje nanaša, kljub odločitvi prvostopnega upravnega organa, da se gradbeno dovoljenje do odločitve o obnovi postopka ne sme izvršiti, dokončana in vseljena.
Glede na navedeno je Vrhovno sodišče RS revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.
Pooblaščenec reviziji ni predložil novega pooblastila v smislu 2. odstavka 95. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3, Uradni list RS, št. 73/07, 45/08), ki se na podlagi 1. odstavka 22. člena ZUS-1 uporablja primerno za vprašanja postopka, ki niso urejena v ZUS-1. Ker razlogov, zaradi katerih obravnavana revizija po 2. odstavku 83. člena ZUS-1 ni dovoljena, ni mogoče odpraviti in jo je bilo potrebno iz tega razloga kot nedovoljeno zavreči, vrhovno sodišče pooblaščenca ni posebej pozivalo k dopolnitvi revizije z novim pooblastilom.