Appeal against order to restore previous state dismissed as not concluding proceedings. Appeal against order to restore previous state dismissed as not concluding proceedings.

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Ker sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni sklep, s katerim bi se postopek pravnomočno končal, revizija ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče zavreči.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Potem ko je sodišče prve stopnje z zamudno sodbo z dne 29. 6. 2005 ugodilo podrejenemu tožbenemu zahtevku za plačilo 8,000.000 SIT, je zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Navedbe revidenta 3. Zoper ta sklep v zvezi s prvostopenjskim sklepom je tožena stranka vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka s predlogom, naj ji Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugodi in drugostopenjski sklep spremeni tako, da se njeni pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da se predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi, izpodbijana zamudna sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Vztraja, da ji tožba v zadevi ni bila pravilno vročena.

4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Revizijsko sodišče lahko poseže v že pravnomočno odločbo le izjemoma, ko obstajajo za to zakonsko izrecno predvideni razlogi. Ker gre za izjemo od načela pravnomočnosti, je treba določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) o dovoljenosti revizije temu ustrezno - ozko razlagati.

7. Kot izredno pravno sredstvo je revizija dovoljena samo v tistih primerih, ki so v ZPP posebej določeni. V 367. členu ZPP je urejena revizija proti sodbam, ki je omejena, saj je dovoljena samo proti nekaterim sodbam. Revizija je dovoljena zoper odločitve sodišča, ki so trajnega pomena za stranke oziroma so pomembne že po svoji naravi, in v zadevah z večjo vrednostjo spornega predmeta (drugi in tretji odstavek 367. člena ZPP).

8. Iz navedenih razlogov je še toliko bolj omejena revizija proti sklepom. ZPP v prvem odstavku 384. člena omogoča revizijo proti tistim sklepom drugostopenjskega sodišča, s katerimi je bil postopek pravnomočno končan, in še to le pod pogojem, da izvirajo iz sporov, v katerih bi bila revizija dovoljena zoper sodbo o glavni stvari. V smislu te določbe je torej postopek s sklepom pravnomočno končan, če ima odločitev za posledico pravnomočno končanje postopka o samem tožbenem zahtevku, ne pa končanje postopka o drugih vzporednih vprašanjih med postopkom.

9. Postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje je postopek, ki je vzporeden (akcesoren) postopku o glavni stvari. Ne gre za postopek, ki bi "živel svoje življenje", temveč se vedno navezuje na postopek o glavni stvari. V njem se ne odloča o glavni stvari, marveč samo o utemeljenosti predloga za vrnitev postopka v prejšnje stanje, natančneje, ali je bila zamuda procesnega dejanja oziroma naroka opravičljiva ali ne. Takšen sklep ne more imeti kvalitete končanja postopka.

10. Ker glede na povedano sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni sklep, s katerim bi se postopek pravnomočno končal, revizija ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče kot nedovoljeno zavreči (377. v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP). Enako stališče v zvezi z vprašanjem dovoljenosti revizije, glede katerega sodna praksa do tedaj ni bila povsem ustaljena, je zavzelo Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sklepu II Ips 611/2007 z dne 30. 3. 2009, v katerem je navedlo tudi podrobnejše argumente za takšno odločitev.