Supreme Court dismisses appeal for lack of proof of severe consequences under administrative litigation law.

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Ker je trditveno in dokazno breme o obstoju zelo hudih posledic na strani revidentke, mora ta navesti, kakšne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev in tudi konkretne razloge, zaradi katerih so te posledice zanjo zelo hude ter vse to tudi izkazati. Šele, če bi revidentka navedla in izkazala konkretne posledice in razloge, zakaj so takšne posledice zanjo zelo hude, bi bila mogoča presoja, ali je podan pogoj za dovolitev revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Tega pa revidentka zgolj s sklicevanjem na premoženje, ki bi ga lahko uveljavljala v denacionalizacijskem postopku, ni storila, zato ni izkazan pogoj za dovolitev revizije po navedeni zakonski določbi.

[OBRAZLOŽITEV]

Zoper sodbo sodišča prve stopnje, št. U 1014/2008-5 z dne 20.8.2008, je tožnica vložila revizijo. Dovoljenost revizije utemeljuje s sklicevanjem na 3. točko 2. odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US).

Revizija ni dovoljena.

S pravnomočno sodbo, ki jo tožnica izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo zoper odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 27.12.2007, v zvezi z odločbo Ministrstva za notranje zadeve z dne 19.3.2008. Upravni organ prve stopnje je z navedeno odločbo ugotovil, da tožnica ni državljanka Republike Slovenije, in da se po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, od 28.8.1945 dalje ni štela za jugoslovansko državljanko.

V upravnem sporu je revizija dovoljena, če je podan eden izmed pogojev za njeno dovolitev, določen v 2. odstavku 83. člena ZUS-1, pri čemer je po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča RS trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. O ustavnosti tega stališča se je izreklo tudi Ustavno sodišče RS, ki je v sklepu, št. Up-858/08 z dne 3.6.2008, ugotovilo, da to stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

Revidentka uveljavlja dovolitev revizije po 3. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1, ki določa, da je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

Po presoji Vrhovnega sodišča RS revidentka trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovolitev revizije ni izpolnila s trditvijo, da ima odločitev o tem, da se ne šteje za slovensko in nekdanjo jugoslovansko državljanko, zanjo zelo hude posledice, saj ji je s tem onemogočeno, da bi v postopku denacionalizacije, v katerem je ugotovitev njenega državljanstva predhodno vprašanje, dobila vrnjeno premoženje, ki je bilo podržavljeno njenemu očetu in predstavlja vse premoženje, ki ga je njena družina ustvarila. Revidentka bi namreč morala navesti, kakšne konkretne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev, in tudi konkretne razloge, zaradi katerih so te posledice zanjo zelo hude, ter vse to tudi izkazati. Šele če bi revidentka navedla in izkazala konkretne posledice in razloge, zakaj so takšne posledice zanjo zelo hude, bi bila mogoča presoja, ali je podan pogoj za dovolitev revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Tega pa revidentka zgolj s sklicevanjem na premoženje, ki bi ga lahko uveljavljala v denacionalizacijskem postopku, ni storila, zato ni izkazan pogoj za dovolitev revizije po navedeni zakonski določbi.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče RS revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.