Supreme Court dismisses appeal due to applicant's failure to substantiate legal grounds for review under administrative procedure law.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the applicant's appeal against a first-instance court decision regarding customs duties. The applicant filed a review based on Article 83(2)(2) of the Administrative Procedure Act, claiming a significant legal issue, but merely stated this without providing specific arguments or evidence. The court held that the burden of proof for granting a review lies entirely with the applicant, and since the review cannot be granted ex officio, the vague submission was insufficient to meet the statutory requirements.
Legislator headnote
AI generatedArticle 83(2)(2) of the Administrative Procedure Act; Article 89 of the Administrative Procedure Act: A review is not permitted unless the applicant substantiates the existence of a significant legal issue or a deviation from Supreme Court practice, as the burden of proof rests solely on the applicant and reviews cannot be initiated ex officio.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ker je revidentka le pavšalno navedla, da vlaga revizijo po 2. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1, revizije ni mogoče dovoliti.
[OBRAZLOŽITEV]
Zoper pravnomočno sodbo prvostopenjskega sodišča je revidentka dne 30.4.2007 po odvetniku vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US).
Revizija ni dovoljena.
Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 1.12.2004, s katero je ta delno ugodilo revidentkini pritožbi in spremenila 2. točko izreka odločbe Carinarnica L., Carinske izpostave T. in c. z dne 17.1.2000, v delu, v katerem je določen rok za plačilo carinskega dolga tako, da se pravilno glasi "v roku 30 dni od prejema obračuna za carinsko deklaracijo" (točka I. izreka), v ostalem pa je revidentkino pritožbo zavrnila. Prvostopenjski carinski organ je z navedeno odločbo po uradni dolžnosti določil carinsko vrednost in carinski dolg za blago, prijavljeno z enotno carinsko listino (ECL) z dne 10.1.2000.
Po 2. odstavku 83. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US) je revizija dovoljena, če je podan eden od pogojev za njeno dovolitev, pri čemer je po presoji vrhovnega sodišča tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. O ustavnosti tega stališča se je izreklo tudi Ustavno sodišče RS, ki je v sklepu Up-858/08 z dne 3.6.2008 ugotovilo, da to stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.
Po 2. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Revizije ni mogoče dovoliti, ker je revidentka le pavšalno navedla, da vlaga revizijo po 2. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1. S tem pa po stališču vrhovnega sodišča ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu za dovolitev revizije iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1, zaradi česar je vrhovno sodišče njeno revizijo zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.