Supreme Court dismisses appeal in denationalization case where monetary value does not equal monetary right.

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Revidentka zatrjuje, da ima zaradi vrednosti nepremičnin, o katerih je odločalo sodišče prve stopnje, izpodbijana odločitev zanjo zelo hude posledice. S temi navedbami pa po presoji Vrhovnega sodišča revidentka ni izpolnila trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovolitev revizije, saj bi, upoštevajoč, da gre pri denacionalizaciji le pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, morala navesti, katere konkretne posledice lahko zanjo nastanejo zaradi zavrnitve denacionalizacijskega zahtevka.

[OBRAZLOŽITEV]

Zoper pravnomočno sodbo je prizadeta stranka dne 27.6.2008 vložila revizijo. Glede dovoljenosti revizije se sklicuje na 1. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07- sklep US) in navaja, da vrednost nepremičnin, o vračilu katerih je odločalo sodišče prve stopnje, znaša 1.109.795,84 EUR, ter da to hkrati pomeni, da ima odločitev sodišča zanjo zelo hude posledice.

Revizija ni dovoljena.

S pravnomočno sodbo, ki jo revidentka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 65. člena ZUS-1 odpravilo odločbo Upravne enote Ptuj z dne 8.12.2005 in odločbo tožene stranke z dne 22.11.2007, ter samo odločilo o stvari tako, da je zahtevo A.A.A. za vračilo spornih nepremični v smislu 2. točke prvega odstavka 66. člena Zakona o zadrugah (Uradni list RS, št. 13/92 in 7/93) zavrnilo. Tožena stranka je z navedeno odločbo zavrnila pritožbo zoper odločbo prvostopnega upravnega organa, s katero je ta med drugim odločil, da se A.A.A. vrnejo v last in posest nepremičnine s parc. št..., v vl. št... k.o...; da je zavezanka za vrnitev navedenih nepremičnin tožeča stranka; da vrednost nepremičnin, ki se vračajo s to odločbo znaša v tolarski protivrednosti 2.170.572 DEM.

Po določbi drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od tam navedenih pogojev za njeno dovolitev. Po ustaljeni upravno-sodni praksi vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu, št. Up-858/08 z dne 3.6.2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 eurov. Iz navedenega izhaja, da je revizija po navedeni določbi dovoljena le, če gre za zadeve, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela pa presega 20.000 eurov. V obravnavani zadevi gre za spor o denacionalizaciji. Po določbi prvega odstavka 2. člena ZDen je denacionalizacija vrnitev premoženja v naravi, zato pri denacionalizaciji ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti. Tudi iz navedb v reviziji in izpodbijane sodbe je razvidno, da je v obravnavani zadevi predmet v tem upravnem sporu izpodbijanega upravnega akta odločitev o vrnitvi nepremičnin v naravi, zato dovolitev revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne pride v poštev, čeprav je v dokončni odločbi ugotovljena tudi vrednost premoženja, ki naj bi se vrnilo. To namreč še ne pomeni, da je pravica do denacionalizacije rešena v denarju. Sicer pa je v tem primeru o denacionalizaciji v sporu polne jurisdikcije odločilo prvostopno sodišče, pri čemer vrednosti podržavljenega premoženja ni navedlo.

Po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Revidentka zatrjuje, da ima zaradi vrednosti nepremičnin, o katerih je odločalo sodišče prve stopnje, izpodbijana odločitev zanjo zelo hude posledice. S temi navedbami pa po presoji vrhovnega sodišča revidentka ni izpolnila trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovolitev revizije, saj bi upoštevajoč, da gre pri denacionalizaciji le za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, morala navesti, katere konkretne posledice lahko zanjo nastanejo zaradi zavrnitve denacionalizacijskega zahtevka. Šele tako bi sodišče lahko presodilo, ali ima izpodbijana odločitev zanjo res zelo hude posledice. Glede na navedeno niso izpolnjeni pogoji za dovolitev revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Glede na to, da revidentka ni izkazala nobenega od zatrjevanih pogojev za dovolitev revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.