Administrative court dismissed appeal; mere illness without specific diagnosis or inability to file suit is not a valid excuse for missing filing deadlines.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Sama bolezen (tudi če je stranka bila odsotna z dela in je to tudi potrjeno s potrdilom zdravnika) brez navedbe, za kakšno bolezen gre, še ne predstavlja opravičenega razloga za zamudo, če seveda ni imela za posledico nesposobnosti stranke poskrbeti za sestavo in oddajo vloge.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje (1. točka izreka) in na podlagi 2. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 70/00, 92/05 – odločba US in 45/06 – odločba US) zavrglo tožbo (2. točka izreka), vloženo zoper odločbo tožene stranke z dne 13.10.2005. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo DURS, Davčnega urada M.S. z dne 5.7.2002, s katero je bil tožniku odmerjen davek od dohodkov, doseženih z opravljanjem dejavnosti za leto 1998.

V obrazložitvi 1. točke izreka sklepa sodišče prve stopnje citira določbe 1. odstavka 22. člena ZUS v zvezi s 104. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US) in ugotavlja, da tožnik sodišču ni predložil potrdila o upravičeni zadržanosti z dela za obdobje, v katerem je prišlo do zamude roka za vložitev tožbe, niti ni ponudil kakšnega drugega dokaza glede zatrjevane bolezni. Poudarja, da sama bolezen stranke še ne predstavlja opravičenega razloga za zamudo, če ni imela za posledico nesposobnost stranke napisati in oddati tožbo v zakonsko določenem roku. Sodišče prve stopnje zaključuje, da tožnik ni verjetno izkazal, da je rok za vložitev tožbe zamudil iz opravičenega vzroka, zato je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo. V obrazložitvi 2. točke izreka pa sodišče prve stopnje ugotavlja, da je bila tožba, vložena priporočeno po pošti dne 1.12.2005, prepozna.

Tožnik v pritožbi zoper sklep vztraja na dejstvu, da je lahko tožbo vložil šele po zaključku bolezni, prilaga manjkajočo kopijo potrdila o upravičeni zadržanosti z dela od 1.11.2005 do 30.11.2005 ter navaja, da manjkajočega potrdila dejansko niso dostavili pravočasno.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 22. člena ZUS, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo glede na določbe 104. do 107. člena ZUS-1, lahko stranka, če iz opravičenega vzroka zamudi rok za vložitev tožbe ali drug zakoniti rok za opravo dejanja v postopku in ga zaradi tega ne more več opraviti, predlaga vrnitev v prejšnje stanje.

Kot je razvidno iz povratnice v upravnem spisu, je bila tožniku odločba tožene stranke z dne 14.10.2005, vročena dne 24.10.2005. Na povratnici ni nobene zaznambe, da odločba ni bila vročena tožniku osebno oziroma, da jo je prevzel kdo drug. Tožnik je tožbo vložil priporočeno na pošto dne 1.12.2005. To pa je glede na določbo 1. odstavka 26. člena ZUS, po kateri je tožbo treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek, prepozno, saj je ta rok potekel v sredo, dne 23.11.2005, ob 24.00 uri.

Istočasno s tožbo je tožnik vložil tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje, v katerem navaja, da osebna vročitev izpodbijane odločba ni bila možna, ker je bil tožnik v bolniškem staležu od 20.10.2005 do 30.11.2005. Predlogu je tožnik priložil kopijo potrdila o upravičeni zadržanosti z dela za čas od 20.10.2005 do 31.10.2005, medtem ko je za čas od 1.11.2005 do 30.11.2005 navedel, da bo potrdilo dostavil naknadno, ko ga bo prejel od zdravniške komisije. Kljub temu, da je bilo potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela od 1.11.2005 do 30.11.2005 izdano dne 15.12.2005 (kar je razvidno iz kopije potrdila, ki ga je tožnik priložil obravnavani pritožbi), tožnik tega potrdila do izdaje sklepa sodišča prve stopnje dne 27.3.2007, ni predložil. Sodišče prve stopnje je tako pravilno odločilo na podlagi predloženih dokazov in ugotovilo, da tožnik za obdobje, v katerem je prišlo do zamude roka, ni predložil nobenega potrdila o bolezni, ki jo je zatrjeval. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da sama bolezen (tudi če je stranka bila odsotna z dela in je to tudi potrjeno s potrdilom zdravnika) brez navedbe, za kakšno bolezen gre, še ne predstavlja opravičenega razloga za zamudo, če seveda ni imela za posledico nesposobnosti stranke poskrbeti za sestavo in oddajo vloge. Tožnik pa niti v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje niti v pritožbi ne navaja, za kakšno bolezen je pri njem šlo, in tudi ne zatrjuje, da je bil zaradi nje nesposoben poskrbeti za sestavo in oddajo tožbe. Po presoji vrhovnega sodišča je zato prvostopenjsko sodišče pravilno in zakoniti zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Ker niso podani razlogi, zaradi katerih se sklep lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (76. člen v zvezi z 82. členom ZUS-1).