Supreme Court dismisses appeal due to applicant's failure to prove statutory conditions for review allowance under Administrative Dispute Resolution Act.

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Po ustaljeni upravnosodni praksi vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogoja za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.

[OBRAZLOŽITEV]

Zoper sodbo sodišča prve stopnje, št. U 2515/2006-6 z dne 16.1.2007, je tožnik vložil revizijo.

Revizija ni dovoljena.

S pravnomočno sodbo, ki se izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US) zavrnilo tožbo zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor z dne 19.9.2006, s katero je zavrnilo pritožbo tožnika zoper odločbo Upravne enote Maribor z dne 29.5.2006. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ zavrnil tožnikovo zahtevo za denacionalizacijo tam navedenih nepremičnin.

Po določbi 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od v tej določbi navedenih pogojev za njeno dovolitev. Po 1. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče meritorno odločilo v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. Po 2. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Po 3. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 pa je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

Po presoji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije revident s pavšalnim zatrjevanjem, da vrednost premoženja, ki je predmet denacionalizacijskega postopka, presega 20.000 EUR in da so hude posledice podane, ker gre za izgubo premoženja velike vrednosti, ni uspel izkazati in ne obrazložiti svojega predloga glede dovoljenosti revizije v smislu pogojev iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1. V obravnavani zadevi gre namreč za denacionalizacijski postopek, ko pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti. Zato bi moral revident navedene pogoje natančno pojasniti, obrazložiti ter izkazati, da bi bila mogoča njihova presoja.

Po ustaljeni upravnosodni praksi vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogoja za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. O ustavnosti tega stališča se je izreklo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije, ki je v sklepu, št. Up 858/08 z dne 3.6.2008, ugotovilo, da to stališče ni v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je glede na navedeno revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. Ker je Vrhovno sodišče Republike Slovenije vloženo revizijo zavrglo, revident nosi sam svoje stroške postopka (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1).