Court dismissed appeal against court fee assessment, ruling plaintiff's objection was a fee calculation request.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the plaintiff's appeal against a first-instance ruling that assessed court fees for both the lawsuit and a fee reminder. The plaintiff argued they should not pay fees since they had not caused the dispute and fees are borne by the losing party. The court held that the plaintiff's objection was legally a request for fee assessment under the Court Fees Act, which was correctly processed, and noted that any potential fee recovery would occur later if the plaintiff won the administrative dispute.
Legislator headnote
AI generated1. odstavek 27. člen Zakona o sodnih taksah; 3. odstavek 25. člen Zakona o upravnem sporu: An objection to a court fee order constitutes a request for fee assessment, not a defense against liability, and the losing party may claim fee reimbursement separately if successful in the underlying dispute.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
[JEDRO]
Ker je tožnik ugovarjal nalogu za plačilo takse za tožbo in opomin, je sodišče pravilno ravnalo, ko je njeno vlogo štelo za zahtevo za odmero sodne takse.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče na podlagi 1. odstavka 27. člena Zakona o sodnih taksah (ZST; Uradni list RS, št. 20/04 – ZST-UPB1, Uradni list RS, št. 115/06 in 140/06) tožniku odmerilo sodno takso in sicer za tožbo v višini 65,58 EUR in sodno takso za opomin za plačilo sodne takse za tožbo v višini 20,53 EUR, skupaj 86,21 EUR.
Tožnik vlaga pritožbo zoper navedeni sklep prvostopenjskega sodišča, v kateri predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa oziroma naložitev plačila sodnih taks toženi stranki. Navaja, da sodne takse ni dolžan plačati, saj je ni povzročil, ne glede na vlogo, ki jo je podal, in glede na pravilo, da sodno takso plača stranka, ki v postopku ne uspe.
Pritožba ni utemeljena.
Upravno sodišče je postopalo pravilno, ko je tožnikovo vlogo (pritožba kot ugovor zoper zmotno oziroma krivično terjatev sodne takse), ki jo je vložil dne 29.8.2008, v kateri je tožnik ugovarjal nalogu za plačilo sodne takse za tožbo in za opomin v že navedenih zneskih, štelo za zahtevo za odmero sodne takse po 1. odstavku 27. člena ZST. Z izpodbijanim sklepom mu je bila zato taksa za tožbo na podlagi tarifne številke 27 ZST (800 točk) in za opomin po tarifni številki 37 ZST (250 točk), upoštevaje vrednost točke na dan nastanka taksne obveznosti (4. odstavek 7. člena ZST), to je 0,0821 EUR, pravilno odmerjena tudi po višini.
V zvezi s tožnikovimi navedbami, da sodno takso plača stranka, ki v postopku ne uspe, pritožbeno sodišče dodaja, da o tožnikovi tožbi še ni bilo odločeno, bo pa lahko tožnik, če bo v upravnem sporu uspel, v skladu s 3. odstavkom 25. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07) uveljavljal povrnitev stroškov postopka (med katere spadajo tudi stroški sodnih taks) pred prvostopenjskim sodiščem.
Glede na navedeno na drugačno rešitev pritožbenega sodišča tožnikovi ugovori ne morejo vplivati, zato je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 76. člena v zvezi s 1. odstavkom 82. člena ZUS-1 tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča.