Supreme Court dismisses appeal as the cited legal issue is not significant regarding the customs case content.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's appeal against a final customs decision ordering a supplementary duty payment. The applicant argued that the validity of a deputy minister's signature constituted a significant legal question warranting appellate review, while the first-instance court had already dismissed the appeal based on established practice. The court determined that the deputy minister's authority issue was merely a side matter unrelated to the core customs classification and calculation, and since judicial practice was already uniform on this point, it did not meet the threshold for a significant legal question under the Administrative Dispute Resolution Act.
Legislator headnote
AI generated2. odstavek 83. člen ZUS-1; Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse ali je pomembno za enotno uporabo prava; stransko vprašanje, ki ni bistveno za rešitev glavne pravne težave in ne prispeva k razvoju prava ali enotnosti prakse, ni pomembno pravno vprašanje v smislu tega člena.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve.
[OBRAZLOŽITEV]
Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka dne 4.3.2008 po odvetniku vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z 2. točko 2. odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US).
Revizija ni dovoljena.
Z izpodbijano pravnomočno sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo z dne 29.4.2005, s katero je tožena stranka zavrnila revidentovo pritožbo zoper odločbo Carinskega urada ... z dne 7.5.2002. Z navedeno odločbo je prvostopenjski carinski organ na podlagi točke c 1. odstavka 154. člena Carinskega zakona (CZ; Uradni list RS, št. 1/95, 28/95, 32/99, 59/02, 110/02 in 62/06 – sklep US) revidentu naložil doplačilo carinskega dolga v znesku 542.639,00 SIT, saj je naknadno preverjanje sprejete carinske deklaracije pokazalo, da je bilo uvoženo blago uvrščeno v napačno tarifno oznako Kombinirane nomenklature carinske tarife, zaradi česar je bil obračunani znesek carinskega dolga nižji kot bi bil ob pravilni uvrstitvi.
Po 2. odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od pogojev za njeno dovolitev, pri čemer je po ustaljeni upravno sodni praksi vrhovnega sodišča tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v svojem sklepu, št. Up-858/08-8 z dne 3.6.2008 (Uradni list RS, št. 62/08), ugotovilo, da to stališče vrhovnega sodišča ni v nasprotju z Ustavo RS.
Po 2. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.
Revident kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja vprašanje veljavnosti pooblastila državne podsekretarke A.A.. Ta je namreč podpisala odločbo druge stopnje s pooblastilom ministra B.B. z dne 10.1.2003, ki pa v času odločanja v carinskem postopku na drugi stopnji ni bil več minister. Nova Vlada Republike Slovenije je zaprisegla dne ... in obenem je bil imenovan novi minister C.C. Revident meni, da pooblastilo državne podsekretarke ne izhaja iz zakona, temveč od osebe ministra. Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP; Uradni list RS, št. 22/05-UPB1) v 28. do 32. členu pooblašča za odločanje v upravnem postopku zgolj predstojnika organa.
Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. V obravnavanem primeru je vsebina zadeve pravilnost in zakonitost naknadnega obračuna carinskega na podlagi točke c 1. odstavka 154. člena CZ. Vprašanje, ki ga revident izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje (pooblastilo državne podsekretarke), zato ni pomembno pravno vprašanje po vsebini obravnavane zadeve, ampak stransko vprašanje, ki ga navaja zgolj kot razlog za dovoljenost revizije. Poleg tega je sodna praksa sodišča prve stopnje v zvezi s tem vprašanjem enotna (opr. št. U 1533/2005 z dne 6.11.2006, opr. št. U 469/2005 z dne 25.9.2006, opr. št. U 2001/2005 z dne 16.4.2007, opr. št. U 1199/2006 z dne 18.06.2007 in druge), kar kaže na jasen pravni položaj in zato od odločitve vrhovnega sodišča glede tega vprašanja ni mogoče pričakovati razvoja prava oziroma poenotesnja sodne prakse. Revizijsko sodišče glede navedenega stranskega vprašanja sicer v celoti pritrjuje stališču, ki ga je v skladu z ustaljeno sodno prakso v izpodbijani sodbi zavzelo tudi sodišče prve stopnje, po katerem pooblastilo ministra, ki ga ta podeli uradni osebi za odločanje v upravnem postopku, ni vezano na njegov mandat in ostane veljavno tudi po prenehanju ministrovega mandata.
Ker torej vprašanje, ki ga revident izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1, po presoji vrhovnega sodišča ni izpolnjen zatrjevani pogoj za dovoljenost revizije. Zato je vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.
V skladu z določilom 1. odstavka 154. člena in 1. odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3; Uradni list RS, št. 73/07 in 45/08), ki se na podlagi 1. odstavka 22. člena ZUS-1 uporablja primerno za vprašanja postopka, ki niso urejena v ZUS-1, revident sam nosi stroške revizijskega postopka.