Administrative court dismisses appeal due to lack of legal interest after prison sentence begins.

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Po pričetku prestajanja kazni zapora stranka nima več pravnega interesa za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper sklep o zavrnitvi oziroma zavrženju prošnje za odložitev izvršitve kazni zapora.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je prvostopenjsko sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, 50/97 in 70/00) zavrnilo tožnikovo tožbo, vloženo zoper sklep tožene stranke z dne 29.5.2006, s katerim je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper sklep Predsednice Okrožnega sodišča z dne 17.5.2006. S tem sklepom je prvostopenjski organ kot prepozno zavrgel tožnikovo prošnjo z dne 15.5.2006 za odložitev izvršitve kazni 4. let in 6. mesecev zapora (po sodbi Okrožnega sodišča z dne 25.4.2003 v zvezi s sodbo Višjega sodišča z dne 1.6.2003) in odločil, da mora tožnik kazen zapora nastopiti v X. takoj. S sklepom je sodišča prve stopnje zavrnilo tudi tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe (2. točka izreka sodbe in sklepa) in zahtevo za povrnitev stroškov postopka (3. točka izreka sodbe in sklepa).

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje v izogib ponavljanju sklicuje na obrazložitev izpodbijanega sklepa. Tožnikov glavni ugovor je, da mu poziv na prestajanje zaporne kazni, katero bi moral nastopiti dne 14.11.2005, ni bil vročen na zakonit način. Prvostopenjsko sodišče ugotavlja, da je bil tožniku poziv za prestajanje kazni vročen pravilno in zakonito na podlagi 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02 in 73/04) in to na naslov, ki ga je tožnik v kazenskem postopku ves čas navajal (B., P.).

Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe in zahtevo za povrnitev stroškov postopka, vendar pritožba (sedaj revizija) ni naperjena zoper ta sklep, zato revizijsko sodišče tega dela obrazložitve sodišča prve stopnje ne povzema.

Tožnik zoper sodbo vlaga pritožbo (sedaj revizijo) zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Vrhovnemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi. Navaja, da Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij ne določa obveznosti obsojenca, da bi moral sodišču sporočati spremembo svojega naslova. Sodišče bi moralo samo po uradni dolžnosti opraviti poizvedbe o stalnem prebivališču tožnika in šele potem bi mu lahko pravno veljavno vročalo poziv za prestajanje kazni zapora. Napačno ravnanje Pošte Slovenije oziroma poštarja ne sanira nezakonitosti pri vročanju. Tožnik prosi tudi za oprostitev plačila sodnih taks, zahteva pa tudi povrnitev pritožbenih (sedaj revizijskih) stroškov.

Tožena stranka na pritožbo (sedaj revizijo) ni odgovorila.

Revizija je potrebno zavreči.

S 1.1.2007 je začel veljati ZUS-1, ki je kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu uvedel revizijo. Po določbi 1. odstavka 107. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče RS odloča o pravnih sredstvih, vloženih po 1.1.2007, po ZUS-1. Glede na določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1, je vrhovno sodišče ugotovilo, da pritožba tožeče stranke ne izpolnjujee pogojev, da bi bila obravnavana kot pritožba po ZUS-1. Zato jo je v skladu z isto določbo ZUS-1 obravnavalo kot pravočasno in dovoljeno revizijo. Sodba sodišča prve stopnje je v skladu z določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna s 1.1.2007.

Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka (tudi v postopku z izrednim pravnim sredstvom) izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo, kar pomeni, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Iz sodnega spisa je razvidno, da je tožnik že nekaj časa na prestajanju kazni zapora. Po določbi 1. odstavka 24. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1, Uradni list RS, št. 22/2000, 52/02 – ZDU-1 in 110/02 – ZDT-B) pa je možno odložiti izvršitev kazni zapora (samo) obsojencu, ki je na prostosti. Zato si tožnik, tudi v primeru, da bi bilo njegovi reviziji ugodeno, ne more izboljšati pravnega položaja, saj je v takem primeru odločanje o odložitvi (pričetka) izvrševanja kazni zapora brezpredmetno. Po pričetku prestajanja kazni zapora pa ravno zato obstaja tudi možnost prekinitve prestajanja kazni (82. člen ZIKS-1) iz enakih razlogov, kot veljajo za odložitev izvršitve kazni.

Glede na navedeno je vrhovno sodišče revizijo zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.

Ker revident z revizijo ni uspel, sam nosi svoje stroške revizijskega postopka (1. odstavek 165. člena v zvezi s 154. členom Zakona o pravdnem postopku-ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1).

Revident je v reviziji prosil tudi za oprostitev plačila sodnih taks. O tem predlogu je odločilo že Upravno sodišče Republike Slovenije, Oddelek v Mariboru, s sklepom, opr. št. U 386/2006-17 z dne 17.10.2006, s katerim je tožnika oprostilo plačila sodnih taks (razen za tožbo).